Vloge joda v nosečnosti, razvoju in presnovi
Jod je težko prehvaliti. To je element, brez katerega naše telo preprosto ne more shajati. V ustreznih količinah pa mora biti prisoten v prehrani, da ne bi vplival na naše življenje in razvoj. Tukaj je kratek seznam nekaterih dokazanih koristi joda za zdravje.
Kaj je jod?
Jod je kemični element, ki je najtežji in najmanj dostopen med stabilnimi “halogeni”. V človeškem telesu se jod nahaja v ščitničnih hormonih in je tako bistven za delovanje ščitnice [1].
Pomanjkanje joda prizadene približno dva milijona ljudi in je glavni preprečljivi vzrok za intelektualno oviranost [2].
Zdravstvene koristi joda
1. Delovanje ščitnice
Sinteza ščitničnih hormonov je popolnoma odvisna od joda. Imenujeta se trijodtironin (T3 – trije jodovi atomi) in tiroksin (T4 – štirje jodovi atomi). Zaradi tega je jod osrednja sestavina zdravja ščitnice [3].
V državah v razvoju je pomanjkanje joda glavni vzrok za nizko raven ščitničnih hormonov (hipotiroidizem), ki ga je mogoče preprečiti z izboljšanjem stanja joda [4].
Po drugi strani pa je lahko za zdravje ščitnice škodljiv tudi presežek joda, zato je bistveno, da njegov vnos s hrano ohranjamo v priporočenem območju (več podrobnosti v nadaljevanju) [5].
2. Razvoj otrok in dojenčkov
Pomanjkanje joda v prehrani nosečnic in majhnih otrok ima lahko škodljive posledice za njihov telesni in kognitivni razvoj. Pri majhnih otrocih pomanjkanje joda povzroči nizko postavo in obliko intelektualne oviranosti, imenovano kretenizem. V 19. stoletju so stanje takšnih otrok izboljšali z dodajanjem ščitničnih izvlečkov v prehrano, vendar to nikoli ni izboljšalo razvoja njihovega intelekta, temveč le telesa [6].
Druga posledica pomanjkanja joda je povečanje ščitnice – golša [7].
Trenutno je glavna metoda za preprečevanje kretenizma in razvoja golše pri otrocih uvedba jodirane soli v vsakdanjo prehrano. Več študij je pokazalo, da uvedba jodiranih dodatkov, predvsem jodirane soli, na revnih območjih Azije in Afrike dosledno izboljšuje telesno in duševno stanje otrok [6].
Študija, osredotočena na učinke jodirane soli in drugih vrst jodovih dodatkov v vaseh Benina v Afriki, je na primer pokazala, da so otroci v primerjavi z otroki z nizko vsebnostjo joda veliko bolje opravljali šolske naloge in teste [8].
Podobna študija, ki so jo izvedli na vzhodu Kitajske, je pokazala, da se je z uvedbo jodirane soli v regiji zmanjšala pojavnost golše med lokalnimi otroki [9].
Enaki učinki so bili opaženi po uvedbi jodiranega makovega olja pri vaških otrocih na zahodu Slonokoščene obale. Zaradi hudega pomanjkanja selena so otroci bistveno manj odzivni na dodatke joda, zato je pomembno upoštevati tudi vnos selena [10].
Pomen dodajanja železa pri otrocih z golšo je potrdila neodvisna študija v Iranu [11].
3. Zdrava nosečnost
V nosečnosti mati potrebuje veliko joda (zlasti v zgodnjih fazah), saj je povečana proizvodnja hormonov. Jod je treba prenesti na razvijajočega se otroka, pri čemer pride do znatnih izgub z urinom [12].
Hudo pomanjkanje joda pri materi močno vpliva na razvoj otrokovih možganov in lahko privede do kretenizma [6].
Blago pomanjkanje joda povzroča nepravilnosti v gibanju in intelektualnem razvoju bodočega otroka [12].
Nosečnice potrebujejo približno 250 μg joda dnevno, več študij pa je pokazalo, da je dodajanje joda v zgodnji nosečnosti nujno pri hipotiroidnih materah s pomanjkanjem joda. Privede na primer do povečanja telesne teže novorojenčkov, manjše umrljivosti novorojenčkov in boljšega razvoja majhnih otrok [13, 14].
4. Metabolična zaščita
Nedavna študija je pokazala, da obstaja veliko tveganje za pomanjkanje joda pri ženskah z visoko stopnjo debelosti [15].
Tudi pri nosečnicah je lahko prekomerna telesna teža dodatno tveganje za razvoj pomanjkanja v zgodnji nosečnosti, kar vpliva tako na mater kot na otroka [16].
Pri 163 ženskah s prekomerno telesno težo in pomanjkanjem joda je vnos 200 μg joda znižal koncentracijo holesterola v krvi [17].
Pri otrocih z blago obliko pomanjkanja joda je dodatek joda znižal označevalce vnetja in holesterola, kar pripomore k preprečevanju bolezni srca [18].
Odmerjanje joda
Trenutno je priporočeni vnos joda v ZDA in Kanadi 220 μg za nosečnice in doječe matere ter 150 μg za nenoseče osebe. V državah z nizkimi dohodki in nizko pokritostjo z jodirano soljo pa do 250 μg dnevno [19].
Nedavni pregled je tudi postuliral, da ženske, ki živijo v populaciji s povprečno koncentracijo joda v urinu (UIC) 100 µg/l ali več, v nosečnosti ne potrebujejo dodatka joda. Po drugi strani pa bi morale nosečnice, če je mediana UIC v populaciji pod 100 µg/l, jemati dodatke, ki vsebujejo jod [20].
Na območjih z zmernim do hudim pomanjkanjem joda (kjer ni na voljo jodirane soli) je dovolj, da doječe ženske kmalu po porodu dobijo en odmerek 400 mg joda v obliki jodiranega olja, da lahko svojim dojenčkom zagotovijo dovolj joda za vsaj 6 mesecev. Dajanje kakršne koli oblike dodatka novorojenčkom z nizko vsebnostjo joda naj ne bi bilo učinkovito [21].
Presenetljivo je, da je pomanjkanje joda lahko prisotno tudi v razvitih državah. Združeno kraljestvo je na primer uvrščeno med deset držav na svetu z največjim pomanjkanjem joda [22].
Nevarnosti prevelike količine joda
Ključnega pomena je tudi, da ne zaužijemo preveč joda. Varna zgornja meja vnosa joda pri odraslih je 1100 μg dnevno [23].
V študiji, opravljeni v provinci Liaoning na Kitajskem, je vnos joda, ki je presegal 250-499 μg/L, povzročil motnjo pomanjkanja joda in posledično hipotirozo. To je posledica tako imenovanega Wolff-Chaikoffovega učinka, ko presežek joda povzroči zmanjšanje proizvodnje hormonov v ščitnici. Ščitnica pri otroku se razvije v 10.-12. tednu nosečnosti in v primeru prekomernega vnosa joda pri nosečnici se lahko hipotiroza razvije tudi pri otrocih [24].
Obstajajo poročila o materah, ki so med nosečnostjo prekomerno uživale jod. Pri otrocih teh treh mater so ugotovili hipotirozo. Stanje so izboljšali tako, da so prenehali s tem prekomernim odmerjanjem, ki je izhajalo iz prehranskih dopolnil [25].
O enakem stanju so poročali pri otrocih, rojenih japonskim materam, ki so med nosečnostjo jedle veliko morskih alg [26].
Poleg tega je prekomerno uživanje joda znan dejavnik tveganja za avtoimunske motnje ščitnice [27].
Prehrana, ki lahko povzroči pomanjkanje joda
Poleg dejavnikov, kot sta vsebnost joda v hrani in vodi, lahko pomanjkanje joda neposredno povzročijo tudi nekatere diete. V eni od nedavnih študij je bilo na primer ugotovljeno, da lahko izključitev soli (priporočena pri hipertenziji) povzroči pomanjkanje joda. Med bolniki s hipertenzijo na dieti brez soli je imelo 24 % moških in 40 % žensk nizko koncentracijo joda v urinu, zato je v takih primerih pomembno poiskati alternativne izdelke [28].
Sojini izoflavoni lahko pri dovzetnih posameznikih prispevajo k nastanku golše. Vendar lahko uživanje soje poslabša delovanje ščitnice le ob pomanjkanju joda ali drugih prispevajočih dejavnikih. Dojenčki, ki se hranijo izključno s sojinim mlekom brez dodatka joda, so izpostavljeni tveganju pomanjkanja joda [29].
Križnice, kot so ohrovt, zelje in brokoli, so potencialno goitrogena (povzročajo golšo) živila; lahko zmanjšajo absorpcijo joda v ščitnici [30].
Najbolj sveže na portalu

Avokado: najbolj hranljivo živilo na planetu?
Avokado se je uvrstil med najbolj zdrava superživila na svetu – in to z dobrim razlogom. Raziskave kažejo, da bi avokado lahko pomagal izboljšati zdravje srca, pospešil hujšanje in poskrbel za nemoteno delovanje prebavnega trakta.
Mogoče vas zanima še: