Pegasti badelj so raziskovali zaradi njegovih zaščitnih učinkov na jetra, rezultati pa so bili različni. Opravljenih je bilo le nekaj ustreznih raziskav. V dveh strogo zasnovanih študijah niso ugotovili nobenih koristi [6].

Nedavna obsežna analiza 17 kliničnih študij je pokazala, da so učinki silimarina na zniževanje jetrnih encimov ALT in AST (običajnih označevalcev poškodb jeter) klinično nepomembni [7].

Nekateri znanstveniki preučujejo, ali lahko pegastega badlja poveča raven antioksidativnega encima glutationa, vpliva na vnetja in brazgotinjenje jeter, razstruplja zdravila in toksine ali pomaga pri regeneraciji jetrnega tkiva. Vendar pa trdnih kliničnih podatkov, ki bi potrdili katerega koli od teh učinkov, ni [8, 3].

Nekateri dokazi kažejo, da lahko izvleček pegastega badlja (silimarin) izboljša markerje delovanja jeter pri ljudeh z nealkoholno boleznijo jeter (NAFLD). Vendar ni jasno, kako pomembne so te spremembe označevalcev za izid bolezni pri ljudeh z NAFLD.

Kombinacija aktivne spojine pegastega badlja, silybina, fosfatidilholina in vitamina E je za eno leto izboljšala nealkoholno maščobno bolezen jeter (NAFLD) v kliničnem preskušanju na 179 osebah, od katerih so bile nekatere pozitivne tudi na hepatitis C. Zmanjšala je jetrne encime, inzulinsko odpornost in brazgotinjenje jeter [9, 10].

Vendar pa lahko aktivne sestavine dosežejo višje ravni v krvi pri ljudeh, ki imajo samo maščobno bolezen jeter, kot pri tistih, ki imajo tudi hepatitis C. Po absorpciji se silibin z žolčem izloči v črevesje. Ljudje s hepatitisom C silibina ne morejo ponovno absorbirati in ga “reciklirajo”, zaradi česar se zdi, da je njegova koncentracija v krvi nižja [11].

Nekateri raziskovalci so predlagali, da ljudje s hepatitisom C morda potrebujejo večje odmerke (2,1 g silibina na dan), da bi nadomestili poškodbe jeter, ki vplivajo na biološko uporabnost. Vendar za to prakso ni ustreznih kliničnih podatkov [12].

Podatki o učinkih izvlečkov pegastega badlja pri ljudeh s hepatitisom C ali hepatitisom B so nasprotujoči si. Potrebne so dodatne raziskave, da bi ugotovili učinkovitost in varnost pegastega badlja pri ljudeh s hepatitisom C ali hepatitisom B.

Analiza več kot 1 tisoč ljudi je pokazala, da primanjkuje kakovostnih podatkov o učinkih pegastega badlja pri bolnikih z alkoholnimi boleznimi in/ali boleznimi jeter, ki jih povzroča virus hepatitisa B ali C [13].

Tako je na primer pegast badelj zmanjšal možnost smrti pri ljudeh s temi boleznimi jeter le v raziskavah nizke kakovosti, ne pa tudi v raziskavah visoke kakovosti. Avtorji so poudarili, da so potrebne obsežne randomizirane klinične raziskave pegastega badlja [13].

V opazovalni študiji več kot 1.000 oseb s hepatitisom C je bilo pri osebah s težjimi oblikami bolezni, ki so uporabljale silimarin, manj verjetno, da bodo zbolele za cirozo, vendar učinek ni bil klinično pomemben [14].

V eni od kliničnih raziskav na 36 osebah s hepatitisom C, ki se niso odzivale samo na zdravila (interferon Peg + ribavirin), je bil silybin v obliki intravenozne infuzije sam ali kot dodatek zdravilom proti hepatitisu C dobro prenašan. Avtorji so trdili, da je imel protivirusni učinek, vendar je vzorec študije premajhen za kakršne koli zaključke [15].

V drugi raziskavi, v kateri je sodelovalo 154 oseb s hepatitisom C, ki se prej niso odzivale na standardno zdravljenje (interferoni), peroralni silimarin (2,1 g/dan) po 6 mesecih ni znižal jetrnih encimov ali aktivnosti virusa. V tej študiji vsebnost silibina v izvlečku ni bila znana [16, 17].

V kliničnem preskušanju slabe kakovosti na 105 osebah z akutnim hepatitisom je silimarin (420 mg/dan) v 4 tednih zmanjšal simptome ter izboljšal zlatenico in pretok žolča [18].

V preskušanju na 37 osebah s hepatitisom C je silimalin v kombinaciji s fosfatidilholinom v 12 tednih v ~ 80 % primerov zmanjšal visoke vrednosti feritina. Kako to vpliva na izid bolezni, še ni jasno [19, 20].

Glede na analizo skoraj 400 oseb s hepatitisom C se peroralni silimarin ne razlikuje od placeba. Kljub temu nekatere znanstvenike zanima raziskovanje učinkov silybina, aktivne sestavine, ki se daje z visokimi odmerki intravenozno, pri ljudeh s hepatitisom C [21].

Dokler ne bo na voljo več rezultatov raziskav, uporaba izvlečkov pegastega badlja pri hepatitisu ostaja nedokazana.

Učinkovitost pegastega badlja pri alkoholnih boleznih jeter ni jasna, rezultati raziskav pa so bili različni.

V opazovalni študiji nizke kakovosti, v kateri je sodelovalo več kot 600 ljudi, je vodotopni izvleček silimarina (420 mg/dan) v 11 mesecih znižal visoke vrednosti jetrnih encimov in bilirubina pri osebah z alkoholno boleznijo jeter [22].

Silimarin (450 mg/dan) v klinični študiji na 60 osebah z alkoholno boleznijo jeter po 6 mesecih ni vplival na delovanje jeter. Povečal je le količino glutationa in zmanjšal oksidativni stres v rdečih krvničkah. Ni jasno, kako bi lahko bili ti označevalci klinično povezani z izidom bolezni [23].

Večina zastrupitev z gobami po vsem svetu je posledica zastrupitve z vrsto, imenovano “smrtna kapica”. Osat je protistrup številka 1 za zastrupitev s smrtno kapo, ki se daje v obliki intravenoznega silybina (peroralni silybin ne deluje). Rešil je življenje v več kot 90 % od 1 500 primerov, kar je po ocenah boljše od katerega koli drugega protistrupa. Znanstveniki pravijo, da ga je treba dati v 48 urah, da se prepreči huda poškodba jeter in poveča preživetje [24, 25].

Nekateri znanstveniki menijo, da lahko pegasti badelj ščiti jetra pred zdravili in toksini, vendar ustreznih kliničnih raziskav ni [26].

Pri živalih sta silimarin in silibin varovala jetra pred poškodbami zaradi alkohola, toksinov (ogljikovega tetraklorida in talija), zdravila za kemoterapijo (cisplatina), zdravila Tylenol (paracetamol), sevanja, preobremenitve z železom in strupene gobe smrtne kapice (Amanita phalloides) [3, 27].

V kliničnem preskušanju na 50 otrocih z levkemijo je bila uporaba pegastega badlja povezana s potencialno manjšo toksičnostjo za jetra po enem mesecu. Avtorji so povedali, da je treba z nadaljnjimi raziskavami ugotoviti, kako pegast badelj vpliva na zdravje jeter in neželene učinke kemoterapije pri ljudeh z levkemijo [28].

Osat ne ščiti jeter pred zdravili na splošno. V študiji, v kateri je sodelovalo 380 ljudi, na primer ni zaščitil jeter pred zdravili proti tuberkulozi. Nasprotno, celo nekoliko je povečal tveganje za poškodbe jeter [29].

V raziskavi, v kateri je sodelovalo 32 ljudi po presaditvi jeter, so tisti, ki so uporabljali pegastega badlja in druge zeliščne izdelke, bolje reševali težave, menili, da se jim je naložba v dodatek izplačala, in poročali o boljšem splošnem zdravju [30].

To ne govori o koristih pegastega badlja, ampak bolj verjetno kaže na to, da se ljudje, ki so nagnjeni k aktivnemu iskanju načinov za izboljšanje svojega zdravja in počutja, počutijo bolje.

Kot podpora in pomoč jetrom pegastega badlja deluje kot močan čistilec jeter, saj obnavlja jetrne celice, zmanjšuje poškodbe jeter in iz telesa odstranjuje toksine, ki se predelajo v jetrih.

Pegasti badelj je učinkovit pri naravnem odpravljanju toksičnosti v telesu, vključno s škodljivimi učinki uživanja alkohola, pesticidov v hrani, težkih kovin v vodi in onesnaženosti zraka, ki ga dihamo.

Jetra so dejansko naš največji notranji organ in so odgovorna za izvajanje številnih bistvenih razstrupljevalnih funkcij. Stanje naše krvi v celotnem telesu je v največji meri odvisno od zdravja naših jeter.

Jetra pomagajo odstranjevati strupene in škodljive snovi iz krvi, pomagajo pri proizvodnji hormonov, razstrupljajo telo, sproščajo sladkor v krvni obtok, da bi našemu telesu zagotovili stalno energijo, in izločajo žolč v tanko črevo, da se maščobe iz hrane lahko absorbirajo. Razumete, zakaj lahko težave z jetri in slabo delovanje jeter povzročijo toliko težav!

Nekateri alternativni zdravniki trdijo, da so občasna razstrupljanja lahko koristna tudi za ljudi, ki niso izpostavljeni nobenim posebnim toksinom. Vendar tega ne potrjujejo nobeni trdni dokazi. V eni od raziskav na 25 zdravih ljudeh je 7-dnevno razstrupljanje izboljšalo počutje in zdravje jeter. Ta študija je bila premajhna in slabo zasnovana, da bi lahko podprla protokole razstrupljanja pri splošni populaciji [31, 32].

Na splošno učinkovitost in varnost pegastega badlja pri zdravih ljudeh, ki se želijo razstrupiti, ostaja nepotrjena. Preostale študije so omejene na celice in živali.

Nekateri raziskovalci raziskujejo, ali pegastega badlja zmanjšuje oksidativne poškodbe in vnetja v celicah. Druge zanima, ali pomaga pri regeneraciji jetrnih celic, glutationa in SOD. Po nedokazanih teorijah naj bi ta rastlina pomagala pri razstrupljanju jeter od onesnaževalcev, okoljskih toksinov in zdravil [33, 34, 35].

Druge celične študije raziskujejo potencialno zaščitne učinke pegastega badlja na srce pred težkimi kovinami, kot so arzen, okoljskimi onesnaževali, fluoridom in oksidativnim stresom [36, 37].

Ne pozabite, da imajo številne rastline antioksidativne učinke v celicah. Večina jih ne opravi nadaljnjih študij na živalih ali kliničnih preskušanj zaradi pomanjkanja biološke razpoložljivosti, varnosti ali učinkovitosti.

Silibin je pri miših ščitil pred jetrnim toksinom iz alg (mikrocistin), pri piščancih pa pred toksinom iz gliv (aflatoksin) [38, 39].

Po eni od teorij, ki jo je treba še dokazati, aktivne spojine v pegastem badlju delujejo kot kelatorji železa. Raziskujejo ga za vezavo presežka železa pri genetskih motnjah kopičenja železa.

Silibin je zmanjšal absorpcijo železa pri 10 osebah z genetsko motnjo, ki povzroča kopičenje in preobremenitev z železom (hemokromatoza) [40].

Silimarin je zmanjšal preobremenitev z železom (v kombinaciji z desferrioksaminom) pri 49 osebah z β-talasemijo, eno najpogostejših genetskih motenj [41].

Glede na obsežen pregled 74 študij lahko silibin iz pegastega badlja zmanjša visoko vsebnost železa in poškodbe organov pri ljudeh s talasemijo, če se uporablja kot dodatek, vendar so potrebne obsežne raziskave [42].

Pegasti badelj koristi zdravju srca in pomaga zniževati visoko raven holesterola, saj zmanjšuje vnetja, čisti kri in preprečuje poškodbe arterij zaradi oksidativnega stresa.

Čeprav so potrebne še bolj uradne raziskave, predhodne študije kažejo, da lahko silimarin v kombinaciji z drugimi tradicionalnimi metodami zdravljenja izboljša raven skupnega holesterola, slabega holesterola LDL in trigliceridov [43].

Pomembno pa je upoštevati, da so obstoječe študije o možnih koristih pegastega badlja za srce potekale le pri ljudeh s sladkorno boleznijo, ki imajo običajno visoke ravni holesterola.

Zato za zdaj ni jasno, ali ima pegast badelj enake učinke tudi pri ljudeh brez sladkorne bolezni in ali se bo v prihodnosti uporabljal za naravno zniževanje ravni holesterola.

Manj gotovo je, na katere bolezenske znake pri ljudeh s presnovnim sindromom pegastega badlja vpliva. Nekateri dokazi kažejo, da izvleček izboljša nadzor nad krvnim sladkorjem pri ljudeh s sladkorno boleznijo in presnovnim sindromom.

Pri 136 debelih ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2 je kombinacija berberina in silimarina po 6 mesecih izboljšala nekatere bolezenske kazalnike. Zmanjšala je glukozo v krvi na tešče in inzulin, izboljšala inzulinsko odpornost, zvišala HDL, zmanjšala skupni in LDL holesterol ter trigliceride. Zmanjšal je tudi indeks telesne mase, obseg pasu in trebušno maščobo [44].

Pri 51 osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 je silimarin (600 mg/dan) znižal krvni sladkor, znižal pa je tudi skupni holesterol, LDL, trigliceride in jetrne encime (AST in ALT) [45].

V drugi študiji, v kateri je sodelovalo 40 oseb s sladkorno boleznijo tipa 2, je silimarin (420 mg/dan) v 45 dneh izboljšal inzulinsko odpornost, trigliceride v krvi in povečal koristni holesterol HDL. Poleg tega je zmanjšal vnetni označevalec CRP in povečal količino antioksidantov [46, 47].

Pri 137 osebah, ki niso prenašale visokih odmerkov statinskih zdravil za zniževanje lipidov, je silimarin z berberinom (~200/1200 mg/dan silimarina/berberina) izboljšal krvni sladkor, inzulin in ni poslabšal krvnih maščob, ko so zdravila prenehali jemati [48].

Znanstveniki raziskujejo, kako bi lahko pegast badelj deloval v celicah. Zdi se, da blokira pankreatično lipazo, encim, ki razgrajuje maščobe v črevesju in jih pomaga absorbirati. Z blokiranjem tega encima lahko pegastega badlja teoretično zmanjšamo količino maščob, ki se absorbirajo iz prehrane. Vendar ta mehanizem pri ljudeh še ni potrjen [49].

Po podatkih Nacionalnega inštituta za zdravje obstajajo prepričljive raziskave, ki kažejo, da lahko jemanje silimarina, glavne kemikalije, ki jo najdemo v pegastem badlju, skupaj z običajnim zdravljenjem pomaga pri obvladovanju simptomov sladkorne bolezni tipa 2, saj spodbuja boljši nadzor krvnega sladkorja.

Dragoceni antioksidanti, ki jih najdemo v pegastem badlju, naj bi v eksperimentalnih in kliničnih študijah pomagali zmanjšati raven sladkorja v krvi pri ljudeh z odpornostjo na inzulin.

Študija, ki jo je leta 2006 izvedel Oddelek za farmakologijo na Inštitutu za zdravilne rastline, je pokazala, da se je sladkornim bolnikom, ki so štiri mesece prejemali izvleček silimarina, raven sladkorja v krvi na tešče in inzulina znatno izboljšala v primerjavi z bolniki, ki so prejemali placebo [50].

To je verjetno res, saj so jetra delno odgovorna za uravnavanje hormonov, vključno s sproščanjem inzulina v krvni obtok. Inzulin je odgovoren za uravnavanje ravni krvnega sladkorja v krvi, kar je še posebej pomembno za bolnike s sladkorno boleznijo.

Silimarin (420 mg/dan) je izboljšal simptome v dveh študijah pri 80 osebah s sladkorno boleznijo tipa 2. V 45 dneh je zmanjšal krvni sladkor na tešče, inzulin in odpornost na inzulin. Izvleček, uporabljen v tej študiji, se imenuje Livergol podjetja Goldaru Herbal Products Pharmaceutical Company [51, 52].

V drugi raziskavi, v kateri je sodelovalo 51 oseb s sladkorno boleznijo tipa 2, je 4-mesečno jemanje silimarina (600 mg/dan), dodanega standardnemu zdravljenju, zmanjšalo tako kratkoročne kot dolgoročne kazalnike krvnega sladkorja (glukoza na tešče in HbA1C) [53].

Raziskovali so tudi kombinacijo pegastega badlja z berberinom (berberolom). V eni od raziskav na 85 osebah s sladkorno boleznijo tipa 1 je ta kombinacija zmanjšala odmerke inzulina, ki so potrebni za vzdrževanje krvnega sladkorja, in tudi znižala krvne maščobe [54].

V raziskavi na 60 osebah s sladkorno boleznijo in alkoholno poškodbo jeter je silimarin (600 mg/dan) izboljšal odpornost na inzulin in oksidativni stres, hkrati pa v enem letu zmanjšal potrebo po inzulinskih injekcijah [55].

Jetra so glavni prebavni organ, ki pomaga predelovati hranila in toksine, ki v naše telo vstopajo s hrano, vodo in zrakom.

Ker jetra in drugi prebavni organi, kot so žolčnik, trebušna slinavka, črevesje in ledvice, tesno sodelujejo pri izboljšanju zdravja jeter, lahko pegast badelj pomaga tudi pri preprečevanju žolčnih in ledvičnih kamnov.

Čeprav so raziskave na to temo omejene, je lahko pegastega badlja zaradi njegove zmožnosti, da poveča pretok žolča, ščiti pred boleznimi jeter, kot je nealkoholna zamaščenost jeter, in spodbuja razstrupljanje jeter, koristen pri preprečevanju žolčnih kamnov.

Žolčni kamni nastanejo, ko se holesterol in druge snovi v žolču povežejo. To je problematično, saj lahko postanejo trdnejši in se zagozdijo v notranji sluznici žolčnika [56].

V eni od kliničnih raziskav je silimarin (210 mg/dan) za 8 tednov pri ljudeh na dializi zmanjšal vnetne citokine, zlasti TNF-alfa [3].

Nekateri znanstveniki raziskujejo tudi, ali ščiti ledvice v študijah na živalih in kako lahko vpliva na antioksidante v študijah na ledvičnih celicah. Pri psih je v kombinaciji z vitaminom E zmanjšal poškodbe ledvic zaradi antibiotika (gentamicina). potrebne so klinične raziskave [3, 57].

Evropska monografija navaja zgago in prebavne motnje kot eno od uporab pegastega badlja [58].

Priljubljeni izdelek za zgago Iberogast vsebuje pegasti badelj skupaj z 8 drugimi zelišči. Iberogast je v treh študijah izboljšal prebavne motnje, bolečine v želodcu in zgago. Uporabljajo ga že 40 let in ima dober varnostni profil [59, 60].

Pegasti badelj je blago grenak. Domnevajo, da grenka zelišča zmanjšujejo prebavne motnje s povečanjem izločanja želodčnih kislin in prebavnih encimov ter z aktiviranjem vagusnega živca. Vendar pa ni znano, ali sam pegast badelj zmanjšuje prebavne motnje, saj kliničnih študij ni [61].

Za oceno učinkovitosti pegastega badlja za zdravje prostate ni ustreznih kliničnih študij. Mešanica silimarina in selena je v kliničnem preskušanju na 55 moških zmanjšala simptome prostate. Izboljšala je pretok urina in zmanjšala polnost mehurja [62].

Ista kombinacija je zmanjšala vsebnost krvnih maščob, ki so povezane s poslabšanjem raka na prostati pri moških, ki so predhodno prestali operacijo za odstranitev prostate. Potrebna so nadaljnja preskušanja [63].

Antioksidativne koristi pegastega badlja ostajajo nejasne. Dokazi nizke kakovosti kažejo na antioksidativne učinke, vendar ne vemo, kako predvidljive in pomembne so te spremembe.

V kliničnem preskušanju na 40 osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 je silimarin (420 mg/dan) v 45 dneh okrepil antioksidativno obrambo in encime, kot sta glutation in SOD. Zmanjšal je tudi vnetni označevalec CRP [64].

V celični kulturi znanstveniki raziskujejo, ali pegasti badelj:

• Aktivira domnevno razstrupljevalno vozlišče Nrf2 [65].
• Blokira vnetno pot, imenovano NF-kb [65].
• Izboljša zdravje mitohondrijev (prek proteinov toplotnega šoka, ki naj bi ščitili celice in tkiva pod stresom) [65].
• Poveča število sirtuinov, ki lahko pomagajo ohranjati energijo, zmanjšujejo staranje in vnetja [65].
• Nevtralizira proste radikale ter kelativno odstranjuje prosto železo in baker [65].

Vendar ti mehanizmi in njihov pomen za zdravje pri ljudeh ostajajo neznani.

Zaradi vsebnosti antioksidantov v pegastem badlju lahko zelišče dejansko pomaga upočasniti proces staranja. To velja tako za površino kože kot za organe, saj lahko antioksidanti ščitijo telo pred kroničnimi boleznimi.

Zaradi zaščitnih lastnosti pegastega badlja na koži je odličen za zmanjševanje vidnih znakov staranja, zato je uživanje pegastega badlja lahko preprost način za preprečevanje kožnega raka in poškodb kože, kot so akne, temni madeži, gube, linije in spremembe barve.

Čeprav so raziskave na to temo omejene predvsem na študije na živalih, je ena od raziskav, objavljena v reviji Photochemistry and Photobiology, pokazala, da je silimarin zaščitil kožo miši pred oksidativnim stresom, povzročenim z UV-žarki, in pomagal zmanjšati vnetja [66].

Silimarin, ki ga najdemo v pegastem badlju, lahko ščiti tudi pred izčrpavanjem glutationa, ki je “glavni antioksidant”, izjemno koristen pri preprečevanju nastanka bolezni.

Največja vloga glutationa je, da pomaga v boju proti oksidativnemu stresu, ki povzroča bolezni, kot so rak, sladkorna bolezen, bolezni srca in nevrodegenerativne bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen. Pomaga preprečevati poškodbe pomembnih celičnih sestavin, ki jih povzročajo reaktivne kisikove vrste, kot so prosti radikali [67].

Še vedno ni gotovo, ali ima pegastega badlja kakšne blažilne učinke na akne. V raziskavi na 14 osebah je kombinacija silimarina (210 mg/dan), N-acetilcisteina in selena po 8 tednih zmanjšala akne za 53 % [68].

Nekateri znanstveniki domnevajo, da ščiti možgane, s čimer pojasnjujejo, zakaj bi ga bilo treba še naprej raziskovati pri ljudeh z duševnimi motnjami. V eni od kliničnih raziskav na 35 osebah z OCD je bil izvleček pegastega badlja (600 mg/dan) primerljiv z zdravilom SSRI (fluoksetin) pri zmanjševanju simptomov OCD v 8 tednih. Obsežnih preskušanj ni [69].

Pegasti badelj (silimarin) je izboljšal celjenje kosti in povečal mineralno gostoto kosti pri miših z zlomom kosti [70].

Nekateri raziskovalci menijo, da lahko pegasti badelj nadomesti nizko raven estrogena po menopavzi. Pri miših po menopavzi je preprečil izgubo kosti in povečal aktivnost celic, ki pomagajo pri mineralizaciji in obnovi kosti. Ena od raziskovalnih skupin raziskuje, ali poveča aktivnost celic, ki tvorijo kosti, v posodah [71, 72].

Čeprav so pegasti badelj tradicionalno uporabljale nosečnice za povečanje proizvodnje mleka, varnost dodajanja pri nosečnicah ni znana. Nosečnice ne smejo jemati pegastega badlja, razen če jim to naroči zdravnik [73, 74].

V le eni študiji nizke kakovosti, v kateri je sodelovalo 50 doječih žensk z nizko proizvodnjo mleka, je pegasti badelj po mesecu dni vsakodnevnega jemanja (420 mg/dan) nekoliko povečal proizvodnjo mleka [74, 75].

Znanstveniki preučujejo učinke silimarina na proste radikale in glutation v rdečih krvničkah [3].

Učinki pegastega badlja na izgubo telesne teže niso znani. Kot mnoge naravne snovi je imel nekaj učinkov proti debelosti pri živalih. Mnoge takšne rastline se pri ljudeh izkažejo za neučinkovite pri hujšanju.

V neki študiji je pegastega badlja preprečil razvoj presnovne bolezni pri miših, ki so se prehranjevale z visoko vsebnostjo maščob [76].

Raziskovalci raziskujejo, ali silibin v epruvetah preprečuje razvoj in delitev maščobnih celic. Prav tako preučujejo njegov vpliv na gene, povezane s telesno težo, kot so SIRT1, PPAR alfa in Pgc-1alfa v celicah in tkivih [77, 78].

Vendar ni gotovo, ali lahko pegastega badlja pomagamo pri hujšanju pri ljudeh.

Nekatere raziskave na živalih in celicah so se osredotočile na to, kako pegasti badelj vpliva na blokiran pretok žolča, pri čemer so domnevale, da bi lahko povečal proizvodnjo žolčnih soli in njihovo izločanje v črevesje. Pri ljudeh ta mehanizem ostaja nedoločen [79, 80].

Nekateri ljudje uporabljajo pegastega badlja za zmanjšanje posledic prekomernega pitja alkohola. V kliničnih študijah ta uporaba ni bila raziskana. Pri miših, ki so v kratkem času prejele veliko alkohola, je pegast badelj zaščitil jetra pred poškodbami in zmanjšal vnetje. Teh ugotovitev ne moremo prenesti na ljudi [81].

Znanstveniki so raziskovali učinke silibina na breje miši z okužbami. Predvidevajo, da zmanjšuje vnetje v možganih in prezgodnji porod, saj vpliva na vnetne snovi (IL-6, IL-8, PGE2), encime (COX-2), poti (TNF-alfa in ohlapno povezane gene (MMP9) [82, 83].

Še ena nedokazana teorija kaže, da lahko pegasti badelj izboljša avtoimunska stanja z zmanjšanjem odziva Th17. Učinki pegastega badlja na avtoimuniteto pri ljudeh niso znani.

Znanstveniki se sprašujejo, ali je eden od razlogov, zakaj so ženske bolj dovzetne za avtoimunske bolezni s prevladujočim Th17, vključenost estrogena v zdrav imunski odziv. Da bi zmanjšali vnetni odziv Th17, je morda treba aktivirati estrogenske receptorje. Estrogen to običajno počne, vendar se njegova raven pri ženskah po menopavzi drastično zmanjša [84].

Prve študije kažejo, da bi lahko pegasti badelj aktiviral estrogenske receptorje. V študiji zdravih ljudi in ljudi z revmatoidnim artritisom je silybin povečal ER-beta in miR-155. Zdi se, da se veže na estrogenske receptorje v belih krvničkah, kar lahko zmanjša avtoimunski odziv in vnetne citokine (IL-17 in TNF-a) [84].

Ne vemo, kako lahko pegast badelj vpliva na okužbe pri ljudeh. Njegovo delovanje na naslednje mikrobe raziskujejo na celičnih kulturah ali laboratorijskih živalih:

• Gripa A [85].
• Proti meticilinu odporen Staphylococcus Aureus [86].
• coli in biofilmi [87,88, 89].
• Krvne kuge (Schistosomiasis) [90].

Študij o učinkih pegastega badlja na zdravje možganov pri ljudeh ni.

Znanstveniki raziskujejo, ali silibin in izvlečki pegastega badlja vplivajo na naslednje poti pri živalih in celicah:

• Vnetje možganov, povezano z okužbami [91].
• Izguba spomina zaradi oksidativnega stresa (v hipokampusu, možganskem spominskem središču) [92].
• Izražanje bdnf, ki pomaga pri nastajanju novih možganskih celic, in tirozinske receptorske kinaze b (trkb), ki pomaga pri nastajanju in krepitvi novih povezav v možganih kot odziv na bdnf [93].
• Simptomi parkinsonove bolezni in poškodbe zaradi možganske kapi (prek nf-kb in mikroglije) [94,95].

Nekateri znanstveniki menijo, da je silimarin lahko spojina proti staranju. Domnevajo, da bi lahko aktiviral poti hormeze, povečal odpornost na stres in obrambne mehanizme, podobno kot adaptogeni. Raziskovalci domnevajo, da so te poti lahko povezane z dolgoživostjo in zaščito možganov [96].

Kljub temu jih ne potrjujejo nobeni dokazi. Silimarin je podaljšal življenjsko dobo črvov, vendar njegovih učinkov proti staranju niso preučevali pri laboratorijskih živalih ali ljudeh [97].

Silimarin je v majhni študiji na 55 otrocih z epilepsijo zmanjšal poškodbe jeter zaradi zdravil proti napadom [98].

Pri podganah pegast badelj blokira Pgp, beljakovino, za katero domnevajo, da preprečuje absorpcijo zdravil v črevesju ali prehod v možgane [99, 100].

Učinki pegastega badlja na celjenje ran pri ljudeh niso znani. Silimarin poveča regeneracijo kože in zmanjša vnetje pri podganah z ranami. Silibin je pospešil celjenje ran pri podganah, verjetno z vplivom na gene, ki pomagajo pri pomlajevanju kože. V celičnih študijah je gel iz pegastega badlja povečal količino kolagena in aktivnost celic, ki proizvajajo kolagen (fibroblastov) [101].

Ne vemo, kako bi lahko pegast badelj vplival na plodnost pri ljudeh. Pegasti badelj z rožmarinom je pri kuncih povečal kakovost semena, okrepil antioksidativni status, plodnost in spolno zmogljivost [102].

Ker ima pegasti badelj tudi estrogenu podobne učinke, bi bilo treba njegove učinke na plodnost pri moških dobro preučiti pri ljudeh. Fitoestrogeni, ki prekomerno aktivirajo estrogenske receptorje, običajno zmanjšajo libido pri moških in povečajo tveganje za erektilno disfunkcijo [103].

Nekateri raziskovalci so predlagali, da bi bilo treba pegastega badlja preučiti za povečanje možnosti za uspešno oploditev in vitro, vendar ustreznih študij ni [3].

Z obsežnimi kliničnimi raziskavami še ni bila ugotovljena učinkovitost in varnost krem in peroralnih pripravkov iz pegastega badlja za zmanjšanje stranskih učinkov kemoterapije in radioterapije.

Silimarin iz pegastega badlja v obliki kreme (Leviaderm) je v eni od raziskav na več kot 100 bolnicah z rakom dojke preprečil poškodbe kože zaradi radioterapije [117].

1-odstotni gel silimarina, nanesen na dlani ter podplate rok in stopal, je pri 40 osebah z rakom na želodcu zaščitil pred poškodbami kože, ki jih običajno povzroči kemoterapevtsko zdravilo (kapecitabin) [118].

V nekakovostnem preskušanju pri ljudeh z metastazami v možganih, ki so bili deležni radioterapije, je kombinacija maščobnih kislin omega-3 in pegastega badlja povečala preživetje in zmanjšala poškodbe tkiva zaradi obsevanja [119].

Pri 77 osebah z rakom, ki so bile deležne radioterapije glave in vratu, je silybin (420 mg/dan) v šestih tednih zmanjšal boleče vnetje v ustih [120].

Vendar pa pegastega badlja v eni manjši klinični raziskavi ni zmanjšal poškodb ledvic zaradi kemoterapevtskega zdravila cisplatin [121].