Graf indeksa telesne mase za ženske in moške: je zavajajoč?
Leta 1980 je bilo debelih le 10 do 14 odstotkov odraslih po vsem svetu, starejših od 20 let. Danes je takih, ki se spopadajo z debelostjo, približno 30 odstotkov.
Ker Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poroča, da se je razširjenost debelosti po svetu od leta 1980 več kot podvojila, je zmanjšanje števila otrok in odraslih, ki so trenutno v območju “prekomerne telesne teže” ali “debelosti” na lestvici indeksa telesne mase, zdaj glavna prednostna naloga [1].
Svetovna zdravstvena organizacija trenutno razvršča težo ljudi na podlagi vrednosti indeksa telesne mase (ITM). Merjenje indeksa telesne mase, ki temelji na razmerju med telesno težo in višino, ostaja sporno – predvsem zaradi omejitev pri razumevanju vpliva edinstvene telesne sestave, spola, starosti in etnične pripadnosti posameznika na telesno težo.
Na podlagi dokazov je jasno, da telesna maščoba ni edina stvar, zaradi katere je nekdo težji od drugih enako visokih oseb. Na težo vplivajo tudi dejavniki, kot so mišična masa, gostota kosti in celo zadrževanje tekočine. Nekateri menijo, da se zaradi neupoštevanja teh dejavnikov pri merjenju indeksa telesne mase športniki ali ljudje z visokim odstotkom mišične mase pogosto uvrščajo med ljudi s prekomerno telesno težo, čeprav imajo zdrav življenjski slog in majhno tveganje za bolezni, povezane z debelostjo.
Po drugi strani pa standardizirana tabela BMI še vedno velja za uporabno javnozdravstveno orodje za spremljanje sprememb v zdravi telesni teži in orodje, s katerim zdravstveni organi spremljajo napredek pri obvladovanju epidemije debelosti. Raziskave kažejo, da je tveganje za nekatere bolezni toliko večje, kolikor višji je indeks telesne mase. Med njimi so pogosta zdravstvena stanja, nekatera celo smrtno nevarna, kot so bolezni srca in ožilja (v številnih državah ubijalec številka 1), visok krvni tlak, sladkorna bolezen tipa 2, prebavne težave, kot so refluks kisline ali žolčni kamni, težave z dihanjem, apneja v spanju in nekatere vrste raka.
Ali naj se pri ugotavljanju svojega zdravja zanašate na tabelo indeksa telesne mase ali naj se raje poslužujete drugih načinov in meritev? V nadaljevanju boste spoznali prednosti in slabosti izračunavanja in spremljanja indeksa telesne mase skozi čas ter druge možnosti, na katere se lahko osredotočite poleg telesne teže, kot je dodajanje ali ohranjanje več zdrave, puste mišične mase.
Kaj je BMI (indeks telesne mase)?
Indeks telesne mase je merilo telesne maščobe na podlagi višine in teže. Velja za odrasle moške in ženske ter ljudi vseh starosti. Z drugimi besedami, ko postanete odrasli, se vaš indeks telesne mase s staranjem ne bi smel drastično spremeniti.
Med zdravniki in nekaterimi zdravstvenimi organi se meritve indeksa telesne mase uporabljajo kot ena od ključnih ocen pri ugotavljanju, ali je nekdo izpostavljen tveganju za debelost. Poleg indeksa telesne mase sta drugi dve glavni orodji za ocenjevanje tveganja za debelost meritve obsega pasu in meritve, kot sta raven holesterola in sladkorja v krvi, ki sta pomembna dejavnika tveganja za bolezni in stanja, povezana z debelostjo.
Graf indeksa telesne mase
Kot smo že omenili, se indeks telesne mase (BMI) izračuna po formuli, ki upošteva telesno težo v primerjavi z višino. Nacionalni inštitut za srce, pljuča in kri (National Heart, Lung and Blood Institute) javnosti ponuja enostaven kalkulator BMI (velja za ženske in moške) [2].
Če želite v nekaj sekundah ugotoviti svoj indeks telesne mase, lahko vnesete svojo trenutno težo in višino s standardnimi ali metričnimi merami, nakar se vsi izračuni opravijo namesto vas. Ko iz kalkulatorja BMI izveste svoj “rezultat”, lahko z njim preverite, kako se primerjate z drugimi odraslimi osebami enake višine.
Tabela BMI, ki jo uporabljajo organi, kot je Nacionalni inštitut za zdravje, je na voljo tukaj.
Standardizirana tabela BMI je razdeljena na štiri kategorije:
- Premajhna telesna teža = indeks telesne mase manj kot 18,5 (upoštevajte, da bi po mnenju nekaterih strokovnjakov ta številka morala biti bližje 19, saj je indeks telesne mase 18,5 zelo redko zdrava teža za večino odraslih),
- Normalna, zdrava teža = indeks telesne mase med 18,5 in 24,9,
- Prekomerna telesna teža = indeks telesne mase med 25 in 29,9,
- Debelost = indeks telesne mase 30 ali več.
Na podlagi tabele BMI bi morala na primer odrasla ženska, ki je visoka 165 centimetrov, imeti med 52 in 65 kilogrami, da bi veljala za “normalno”. Če tehta od 68 do 79 kilogramov, ima prekomerno telesno težo, nad 82 kilograma pa je debela (vse, kar presega to vrednost, velja za “ekstremno debelost”). Za odraslega moškega, ki je visok 183 cm, velja, da je njegova normalna ali zdrava teža v razponu 63-80 kilogramov, prekomerna telesna teža bi bila 84-97 kilogramov, debelost pa več kot 100 kilogramov.
Kako je sploh nastala tabela BMI in te štiri kategorije?
Ko je bila tabela BMI prvič razvita, je bil prvotni cilj pomagati odraslim doseči tako imenovano “idealno težo”. Od štiridesetih let prejšnjega stoletja dalje so bili razponi idealne telesne teže določeni glede na višino, tako kot danes, vendar so upoštevali tudi telesno zgradbo (ali sestavo telesa). Za ženske z velikim telesnim obsegom so bila določena težja območja idealne teže v primerjavi z ženskami z majhnim ali srednjim telesnim obsegom.
Sčasoma so te tabele idealne višine in teže kritizirali zaradi metodoloških napak, na primer zaradi neupoštevanja genetskih ali starostnih razlik, zato so jih raziskovalci opustili in namesto njih začeli uporabljati tabelo BMI. Po poročanju revije Nutrition Today je približno od 70. let prejšnjega stoletja indeks telesne mase nadomestil druge načine napovedovanja ali merjenja debelosti “kljub številnim kritikam” [3].
Čeprav raziskave kažejo, da meritve indeksa telesne mase omogočajo večjo prepoznavnost osebe, ki ima težave s telesno težo, v primerjavi s prejšnjimi tabelami višine in teže, mnogi zdravniki ali bolniki indeksa telesne mase še vedno ne uporabljajo dosledno [4].
Ali se tabela indeksa telesne mase poleg odraslih uporablja tudi za otroke?
Po podatkih revije Archives of Disease in Childhood “je indeks telesne mase najboljše razpoložljivo orodje za spremljanje napredka v kampanji proti debelosti”, kar vključuje tudi debelost pri otrocih. Odbor za debelost v spodnjem domu britanskega parlamenta celo priporoča, da se vsako leto izmeri indeks telesne mase vsakega šoloobveznega otroka, rezultat pa se pošlje staršem domov, da bi jih obvestili o trendih v zvezi z zdravstvenim stanjem njihovih otrok [5].
Vendar so raziskave v ZDA pokazale, da le od 11 do 29 odstotkov pediatrov ali drugih zdravnikov med rutinskimi obiski izračuna otrokov indeks telesne mase.
Ovire, o katerih so poročali zdravniki v zvezi z uporabo indeksa telesne mase pri otrocih, vključujejo, da ne želijo stigmatizirati otrok s tem, da jim v ranljivi starosti povedo, da imajo prekomerno telesno težo, da nimajo časa za izvedbo drugega testa med pregledi, da ne verjamejo povsem, da je indeks telesne mase dober napovedovalec nezdravega počutja, ali da nimajo dovolj dobrih nasvetov za otrokove starše glede tega, kako naj otrok s prekomerno telesno težo shujša.
Težave z BMI grafom
Čeprav je tabela indeksa telesne mase lahko koristna pri ugotavljanju povečane telesne teže pri velikem odstotku ljudi, pa ni zanesljiva in ni natančen prikaz prekomerne telesne teže ali debelosti pri vsaki osebi. Celo Nacionalni inštitut za zdravje (NIH) poudarja, da “čeprav se indeks telesne mase lahko uporablja za večino moških in žensk, ima nekatere omejitve” [6].
Razlog, da se pri večini obiskov pri zdravniku še vedno ugotavlja indeks telesne mase, je v tem, da naj bi bil indeks telesne mase “dober pokazatelj” tveganja za bolezni, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca, visok krvni tlak, visoki trigliceridi in druge bolezni, povezane z debelostjo. Te bolezni ali stanja se ponavadi pojavljajo pri ljudeh, ki imajo višjo raven telesne maščobe od običajne, čeprav je veliko razprav o tem, ali odvečna telesna maščoba sama neposredno prispeva k tem zdravstvenim težavam ali pa se kopiči zaradi slabih življenjskih navad, ki prav tako povzročajo povečanje telesne teže.
Nekatere kritike, povezane z indeksom telesne mase, vključujejo:
1. Indeks telesne mase lahko precenjuje telesno maščobo pri športnikih ali osebah z mišičasto postavo
Verjetno največja kritika tabele BMI je, da ne upošteva posameznikove telesne sestave, vključno z razmerjem med telesno maščobo in nemastno maso. Pri tem so zanemarjene meritve, kot so kostna masa, mišična masa ali velikost telesa. Indeks telesne mase tudi ne upošteva razlik med spoloma, na primer tega, kje se maščobe shranjujejo, ali dejstva, da so nekatera mesta za telesne maščobe (na primer ob pasu) bolj škodljiva kot druga (na primer ob stegnih).
Študije kažejo, da obstajajo tudi velike etnične razlike glede telesne sestave. Na primer, ljudje azijskega ali afriškega porekla so lahko genetsko manjši kot drugi, na primer tisti latinskoameriškega ali indijanskega porekla. Raziskave so pokazale, da imajo Afroameričani in Latinoameričani bistveno višji indeks telesne mase v primerjavi s svojimi kavkaškimi vrstniki s podobno telesno težo, in tudi če upoštevamo druge demografske podatke, kot so dohodek, izobrazba in telesna dejavnost, imajo osebe azijskega porekla nižji indeks telesne mase kot večina drugih narodnosti [7].
Poleg tega lahko v nekaterih primerih nekdo shujša na nezdrav način, na primer pri hitrih dietah ali pretirani telesni vadbi, kar lahko zmanjša zdravo mišično in kostno maso.
2. Indeks telesne mase lahko podcenjuje telesno maščobo pri starejših odraslih, ki so izgubili mišično maso
Starejši odrasli s staranjem naravno izgubijo nekaj mišične mase, kar lahko privede do izgube ali povečanja telesne teže, odvisno od življenjskega sloga posameznika. Čeprav zmanjšanje mišične mase lahko pomeni zmanjšanje telesne teže in s tem nižji indeks telesne mase, to ni nujno zdravo.
Več mišic ima veliko prednosti, zato izguba telesne teže ne bi smela biti vedno cilj, zlasti pri tistih, ki so sicer zdravi, a se zaradi sarkopenije le starajo in slabijo.
3. Prekomerna telesna teža ni nujno dokazano nezdrava
Druga sporna tema na področju raziskav debelosti je, da nekatere raziskave kažejo, da odrasli s prekomerno telesno težo (vendar ne tisti, ki veljajo za zelo debele) niso nujno manj zdravi ali bolj izpostavljeni smrtnosti v določenem obdobju kot odrasli z normalnim indeksom telesne mase.
Ena glavnih ugotovitev metaanalize iz leta 2013, objavljene v reviji Journal of the American Medical Association, je bila, da so ljudje s prekomerno telesno težo na podlagi podatkov iz 97 študij vsaj enako zdravi kot ljudje z normalno telesno težo. Dejansko obstajajo nekateri dokazi, ki kažejo, da imajo ljudje s prekomerno telesno težo nekoliko manjše tveganje za smrt kot ljudje z normalno telesno težo [8].
Čeprav številne avtoritete še vedno opozarjajo na nevarnosti pridobivanja telesne teže, so bile ugotovitve jasne: zdi se, da pri odraslih z indeksom telesne mase med 25 in 35 (tisti, ki veljajo za predebele ali “debele 1. stopnje”) ni povečanega tveganja za umrljivost zaradi vseh vzrokov.
Da bi javnosti svetovali, kako ravnati s to novico, NIH navaja: “Ljudje s prekomerno telesno težo, brez visokega pasu in z manj kot dvema dejavnikoma tveganja bodo morda morali preprečiti nadaljnje pridobivanje telesne teže, ne pa shujšati.” Organi spodbujajo ljudi s prekomerno telesno težo, naj se pogovorijo s svojimi zdravniki in preverijo, ali imajo povečano tveganje za zdravstvene težave na podlagi drugih meritev, vključno z meritvijo pasu in dejavniki tveganja za bolezni srca.
Boljša orodja za ugotavljanje idealne teže
Kot lahko vidite, samo vaša telesna teža ali indeks telesne mase ne določata vašega zdravja. Boljši pristop je, da se osredotočite na izboljšanje telesne kompenzacije, na primer na ohranjanje mišične mase s staranjem in zmanjševanje maščob na nevarnih mestih, kot je pas.
In ne pozabite, da vam bo ne glede na vašo trenutno težo izvajanje bolj zdravih navad, kot sta več gibanja in zmanjšanje količine predelanih živil v prehrani, koristilo na številne načine.
1. Bodite pozorni na visceralno maščobo
Eden od opozorilnih znakov je kopičenje maščobe okoli pasu/mesece ter nenadna ali velika sprememba telesne teže (ali indeksa telesne mase). Povečanje telesne teže je lahko znak, da sprememba življenjskega sloga, ki ste jo nedavno uvedli, na primer zmanjšanje količine telesne dejavnosti ali sprememba prehrane, negativno vpliva na vašo telesno težo.
Odvečna maščoba okoli sredine telesa je lahko znak nevarne visceralne maščobe, ki je močan dejavnik tveganja za številne bolezni. Visceralna maščoba je tehnično gledano “presežno kopičenje intraabdominalnega maščobnega tkiva” – z drugimi besedami globoka maščoba, ki je shranjena globlje pod kožo kot “podkožna” trebušna maščoba in se lahko ovija okoli vitalnih organov, vključno z jetri, trebušno slinavko in ledvicami.
Številne raziskave so pokazale, da če je večina maščobe v pasu (in ne v bokih, kar vam daje obliko hruške), obstaja večje tveganje za bolezni srca in sladkorno bolezen tipa 2. Ugotovljeno je bilo, da se tveganje poveča, če imajo ženske obseg pasu večji od 35 centimetrov, moški pa večji od 40 centimetrov. Svoj obseg pasu določite tako, da s preprostim merilnim trakom obkrožite sredino telesa, tik nad kolčnimi kostmi, in meritev opravite med popolnim izdihom [9].
2. Spremljanje zdravstvenih markerjev, povezanih s presnovno boleznijo
Poleg tega, da se osredotočite na svojo telesno težo, s starostjo še naprej spremljajte in si prizadevajte za izboljšanje meritev naslednjih stanj, ki so lahko bolj izpostavljena tveganju za kronične bolezni, če so izven “normalnega” ali zdravega območja.
O tem, kako spremljati in bolje razumeti meritve, povezane s temi boleznimi, se pogovorite s svojim zaupanja vrednim zdravnikom:
- Visok krvni tlak (hipertenzija)
- visok holesterol LDL (“slab” holesterol)
- Nizek holesterol HDL (“dobri” holesterol)
- Visoki trigliceridi
- Visoka raven glukoze v krvi (sladkorja)
3. Zmanjšanje drugih dejavnikov tveganja za debelost
Poleg tega ne pozabite, da so dejavniki tveganja za bolezni, povezane z debelostjo, kot so sladkorna bolezen ali težave s srcem, tudi naslednji dejavniki:
- družinska anamneza teh težav,
- sedeč življenjski slog (premalo telesne dejavnosti),
- kajenje cigaret,
- izpostavljenost toksičnim snovem,
- velike količine stresa,
- uživanje zelo predelane prehrane.
Ena najboljših stvari, ki jih lahko storite za izboljšanje zdravja (telesa in duha), je redna telesna vadba, tudi ko ste starejši.
Čeprav samo z vadbo verjetno ne boste shujšali, obstajajo številni drugi razlogi, da jo izvajate. S staranjem se zmanjšujeta mišična masa in mišična moč, vendar lahko vadba za moč to obrne in vam pomaga ohranjati zdravo telesno težo – da ne omenjam zaščite pred boleznimi, kot sta sladkorna bolezen in depresija.
Študije so pokazale, da visokointenzivna vadba z uporom povzroča hitrejše izgubljanje visceralne maščobe kot večina drugih vrst dejavnosti. Ameriška vlada priporoča 150 minut zmerno intenzivne ali 75 minut visoko intenzivne aerobne vadbe na teden in dve vadbi za krepitev mišic. “Zmerno intenzivna” vadba je opredeljena kot vadba, pri kateri se srčni utrip dvigne na 64 do 76 odstotkov vašega največjega srčnega utripa, kar je odvisno od vaše starosti in teže [10].
4. Uporabite kalkulator kalorij in/ali BMR
Študija, objavljena v reviji Obesity, je pokazala, da spremembe v bazalni presnovi (BMR) – število kalorij, ki jih človek dnevno pokuri v mirovanju – vplivajo na to, kako dobro ljudje hujšajo, in celo pomagajo pri učenju, kako preprečiti, da bi se kilogrami vrnili. Preverite naš kalkulator BMR [11].
Mnogi menijo, da je hujšanje odvisno od tega, koliko kalorij vnesejo in koliko iznesejo. Z drugimi besedami, vsak dan morate preprosto zaužiti manj kalorij, kot jih porabite. Z našim kalkulatorjem kalorij ugotovite, koliko kalorij potrebujete pri trenutni telesni teži v primerjavi s težo, ki jo želite imeti.
Zaključek
- Indeks telesne mase razvršča težo ljudi glede na njihovo višino in težo. V skladu s tabelo BMI, ki jo uporablja večina uradov, je premajhna telesna teža = indeks telesne mase pod 18,5; normalna telesna teža = indeks telesne mase med 18,5 in 24,9; prekomerna telesna teža = indeks telesne mase med 25 in 29,9; debelost = indeks telesne mase 30 ali več.
- Omejitve pri uporabi meritev indeksa telesne mase vključujejo neupoštevanje telesne sestave ali mišične mase, etnične pripadnosti, genetike, višje starosti, spola ali drugih dejavnikov tveganja, kot sta obseg pasu in raven holesterola.
- Alternativne možnosti za uporabo indeksa BMI za oceno zdravja posameznika vključujejo osredotočanje na sprejemanje bolj zdravih navad, zmanjševanje telesne maščobe blizu pasu, ohranjanje puste mišične mase in izboljšanje meritev, kot so krvni sladkor, krvni tlak in trigliceridi.
Najbolj sveže na portalu
Avokado: najbolj hranljivo živilo na planetu?
Avokado se je uvrstil med najbolj zdrava superživila na svetu – in to z dobrim razlogom. Raziskave kažejo, da bi avokado lahko pomagal izboljšati zdravje srca, pospešil hujšanje in poskrbel za nemoteno delovanje prebavnega trakta.
Mogoče vas zanima še:
