Molekula fenilalanina ima dve različni obliki, L- in D-fenilalanin, ki sta “zrcalni sliki” z enako strukturo. Kot lahko vidite na zgornji sliki, sta le različno orientirani v prostoru [4].

L-fenilalanin je aktivna oblika, ki se naravno pojavlja v različnih živilih. Vaše telo ga uporablja za izdelavo beljakovin in drugih molekul [5, 6].

D-fenilalanin je sintetična oblika, izdelana v laboratoriju. Vaše telo ga delno pretvori v L-obliko ali izloči z urinom, ima pa tudi nekatere posebne učinke na zdravje, ki so opisani v nadaljevanju [7, 8].

Prehranska dopolnila lahko vsebujejo obe obliki ali mešanico njunih enakih količin, znano kot DLPA (DL-fenilalanin).

Tako kot druge aminokisline ima tudi fenilalanin pomembno vlogo pri proizvodnji drugih ključnih spojin, ki so pomembne za zdravje. Uporablja se na primer za proizvodnjo dopamina, nevrotransmiterja, ki sodeluje pri učenju, spominu in čustvovanju [14, 15].

Telo fenilalanin pretvori tudi v tirozin, aminokislino, ki pomaga pri sintezi beljakovin. Sodeluje tudi pri proizvodnji noradrenalina in adrenalina, nevrotransmiterjev, ki ju telo sprošča kot odziv na stresne situacije [16].

Pomanjkanje te pomembne aminokisline lahko povzroči dolg seznam simptomov, vključno z zmedenostjo, depresijo, izgubo spomina in nizko ravnjo energije.

Ena od glavnih prednosti l-fenilalanina je njegova sposobnost izboljšanja razpoloženja in zaščite pred depresijo. Čeprav je potrebnih še več raziskav, so nekatere študije pokazale, da bi lahko imel močne lastnosti za izboljšanje razpoloženja. L-fenilalanin omogoča proizvodnjo nevrotransmiterjev, ki izboljšujejo razpoloženje, kot sta dopamin in noradrenalin. Nizka raven teh kemikalij v možganih se pogosto skriva za simptomi depresije [9, 17].

Prehrana brez fenilalanina, tirozina in triptofana lahko poslabša razpoloženje in poveča razdražljivost.

Študija, objavljena v reviji Journal of Neural Transmission, je namreč pokazala, da je dajanje 75-200 miligramov DL-fenilalanina (DLPA) na dan 20 osebam izboljšalo več simptomov depresije, vključno s splošnim razpoloženjem in vznemirjenostjo. V drugi študiji je bilo ugotovljeno, da je kombinacija L-fenilalanina z L-deprenilom, zdravilom, ki se uporablja za preprečevanje razgradnje dopamina, ugodno vplivala na simptome depresije pri 90 odstotkih ambulantnih udeležencev [18, 19].

Glede na pregled kliničnih podatkov lahko te aminokisline pomagajo pri blagi do zmerni depresiji [20, 21].

V eni od kliničnih raziskav s 155 bolniki z depresijo je bila kombinacija L-fenilalanina (250 mg dnevno) in standardnega zdravljenja koristna v 80-90 % primerov [22].

Ravni fenilalanina v krvi in urinu so pri depresivnih bolnikih običajno nižje kot pri zdravih ljudeh. Dopolnjevanje z l-fenilalaninom je izboljšalo razpoloženje pri 31/40 takih bolnikov [23].

Dodatek z obema oblikama, DL-fenilalaninom (DLPA), je prav tako pokazal pozitivne rezultate pri depresiji. DLPA (150-200 mg dnevno) je imel v študiji s 40 osebami z depresijo enak učinek kot antidepresiv, imipramin [24, 25].

V še dveh kliničnih študijah je pri 29/43 bolnikih odpravil simptome depresije, v štirih primerih pa je zagotovil zmerno izboljšanje [26, 27].

Vendar je večina zgoraj navedenih študij starejših od 40 let in v njih ni bilo placebo kontrol.

Sam D-fenilalanin pri 11 bolnikih z depresijo ni prinesel nobenih koristi. V dveh primerih je stanje celo poslabšal [28].

L-fenilalanin pomaga pri tvorbi dopamina, ki ima pomembno vlogo pri duševnem zdravju in pozornosti. Nizka raven dopamina lahko sproži simptome ADHD [29].

Dodatek DLPA (1200 mg dnevno 2 tedna) je izboljšal simptome, kot so jeza, nemir in slaba koncentracija, pri 19 odraslih osebah z ADD. Vendar so tri mesece po študiji ugodni učinki izginili [30].

Pregled kliničnih raziskav ni pokazal pomembnih koristi fenilalanina pri ADHD [31].

Parkinsonova bolezen je bolezen, ki prizadene osrednji živčni sistem in povzroča simptome, kot so tresenje, togost in počasno gibanje. Glede na študijo v International Journal of General Medicine je za Parkinsonovo bolezen značilno tudi pomanjkanje tirozina, dopamina in noradrenalina, ki se vsi sintetizirajo iz fenilalanina [32].

Čeprav je ena od študij pokazala, da bi bil fenilalanin lahko terapevtski pri zdravljenju Parkinsonove bolezni, bi bilo treba opraviti dodatne visokokakovostne raziskave na ljudeh, da bi ugotovili, kako lahko vpliva na simptome [33].

Vitiligo je avtoimunska bolezen, pri kateri se celice, ki proizvajajo kožni pigment melanin, uničijo. Zaradi tega se vsebnost melanina zmanjša in deli kože izgubijo barvo [34].

L-fenilalanin se pretvori v melanin in deluje kot naravno zdravilo za vitiligo [35].

V študiji na 70 bolnikih z vitiligom je kombinacija lokalnega (10 % gel) in peroralnega (100 mg/kg dnevno) L-fenilalanina pokazala obetavne rezultate. Ko so ga dodali standardnemu zdravljenju z UV-svetlobo in zdravili, je povrnil barvo kože pri 90 % bolnikov [36].

Druge raziskave z več kot 270 bolniki z vitiligom so potrdile ugodne učinke fenilalaninskih krem in dodatkov v kombinaciji s terapijo z UV-žarki [37, 38, 39].

D-fenilalanin povečuje količino naravnih opioidov, beta-endorfinov in enkefalinov, ki imajo osrednjo vlogo pri obvladovanju bolečine. Nekateri zdravniki ga že od osemdesetih let prejšnjega stoletja uporabljajo kot dodatek pri različnih vrstah kronične bolečine, včasih v kombinaciji z akupunkturo [40].

Nekatere raziskave so pokazale, da bi lahko fenilalanin deloval kot naravno sredstvo za lajšanje bolečin, ki pomaga pri zmanjševanju in obvladovanju kroničnih bolečin. Ena od raziskav je celo poročala, da se je v poskusih na ljudeh in živalih izkazalo, da ima analgetične lastnosti, pri čemer je bilo ugotovljeno, da lahko pomaga zmanjšati bolečino, ki jo povzročajo različna stanja [41].

Druga študija na živalih je pokazala, da je injiciranje konj s kombinacijo aminokislin, vključno z D-fenilalaninom in D-levcinom, pomagalo zmanjšati kronično bolečino z ohranjanjem aktivnosti določenih endorfinov v možganih [42].

V eni od raziskav na 56 bolnikih, ki so jim odstranili zob, je dodatek D-fenilalanina (4 g) povečal učinke akupunkturne anestezije za 35 %. V drugi študiji, v kateri je sodelovalo 30 bolnikov z bolečinami v spodnjem delu hrbta, je zagotovil 26-odstotno izboljšanje, vendar so avtorji ugotovili, da to ni pomembno [43].

Pri 30 osebah s kronično bolečino ni nudil pomembnih koristi. Tudi študija na opicah je pokazala šibek učinek na bolečino [44, 45].

Študije na podganah in miših kažejo na blage protibolečinske učinke D-fenilalanina, tako samostojno kot v kombinaciji z drugimi zdravili [46, 47].

Ali L-fenilalanin pomaga pri hujšanju? Številni dodatki se promovirajo za spodbujanje hujšanja, vendar nobeden od njih še ni podprt z močnimi kliničnimi dokazi in odobren s strani zdravstvenih organov. Zdrava, kalorično nadzorovana prehrana in povečana telesna dejavnost ostajata edini dokazani strategiji za nadzor telesne teže [48].

Študija, ki jo je izvedel oddelek za gastroenterologijo v bolnišnici St. Bartholomew’s Hospital v Londonu, je pokazala, da je dajanje L-fenilalanina 10 udeležencem pred obrokom zmanjšalo vnos hrane in povečalo raven holecistokinina (CCK), hormona, ki spodbuja prebavo in pomaga nadzorovati apetit. Podobne ugotovitve je imela tudi druga in vitro študija v reviji American Journal of Physiology, v kateri je bilo navedeno, da je fenilalanin lahko povečal izločanje CCK, kar bi lahko pomagalo pri hujšanju [49, 50].

V dveh študijah, v katerih je sodelovalo 52 žensk, so mega odmerki l-fenilalanina (10 g) zmanjšali vnos hrane za 11-15 %. Učinki so bili odvisni od prehranjevalnih navad in faze menstrualnega cikla. Ženske se morda bolje odzivajo na zaviralce apetita v prvi polovici menstrualnega ciklusa (folikularna faza), vendar je potrebnih več raziskav [11, 51, 52, 53].

Pri več kot 300 debelih odraslih so prehranska dopolnila z l-fenilalaninom v kombinaciji s telesno vadbo in dieto znatno zmanjšala količino trebušne maščobe, vendar niso povzročila izgube telesne teže [54, 55].

K rezultatom so verjetno prispevale tudi druge sestavine teh prehranskih dopolnil – kot so arginin, krom in inulin.

Dodatek 3 g l-fenilalanina pred vadbo je pri šestih prostovoljcih povečal izgorevanje maščob. Mešanica, ki je vsebovala to aminokislino, je pokazala enake rezultate pri desetih osebah [56, 57].

Naši notranji opioidi ne blokirajo le signalov bolečine, temveč uravnavajo globoko zakoreninjen sistem nagrajevanja v naših možganih, zaradi katerega so določene stvari prijetne [58].

D-fenilalanin lahko poveča količino naših notranjih opioidov. Ta učinek bi bil lahko koristen pri ljudeh, ki imajo zatrte notranje opioide zaradi odvisnosti od snovi in odtegnitve [12, 59].

V študiji na 20 pacientih, ki so se spopadali z odtegnitvijo od alkohola, je dodatek z D-fenilalaninom, 5-HTP in glutaminom močno zmanjšal njihove psihiatrične simptome in stres [60].

Učinek je bil verjetno posledica povečane ravni dopamina in enkefalinov v možganih.

Skupina znanstvenikov je opazila sposobnost D-fenilalanina in hidrocinaminske kisline, da zmanjšata odvisnost od alkohola pri miših z obnovitvijo notranjih opioidov [61].

Nedavne raziskave predvidevajo, da bi lahko D-fenilalanin (DPA) in N-acetilcistein (NAC) delovala sinergijsko pri lajšanju odvisnosti. NAC uravnoveša glutamat v sistemu nagrajevanja in nevtralizira dopaminsko stimulacijo DPA. Zato raven dopamina ostane v optimalnem območju [62].

Klinične raziskave morajo še potrditi varnost in učinkovitost te kombinacije.

Poleg tega morajo biti na vnos fenilalanina pozorni tudi bolniki s fenilketonurijo (PKU). PKU je prirojena napaka in oblika pomanjkanja fenilalanin hidroksilaze, zaradi katere je oslabljena sposobnost telesa, da učinkovito predela fenilalanin, zaradi česar se ta kopiči v krvi [66].

Zakaj je kopičenje fenilalanina slabo in kaj se zgodi, ko se fenilalanin kopiči v telesu? Kopičenje te aminokisline povzroča poškodbe možganov in kognitivne motnje [66, 67, 68].

Motnja nastane zaradi dednega pomanjkanja fenilalanin hidroksilaze (PAH), encima, ki pretvarja fenilalanin v tirozin. Pomanjkanje PAH je blažja oblika, pri kateri lahko bolniki presnavljajo majhne količine fenilalanina [69].

Fenilketonuriki morajo upoštevati posebno dieto z nizko vsebnostjo beljakovin, da bi čim bolj zmanjšali vnos fenilalanina. Seveda se morajo izogibati vsem dodatkom s fenilalaninom [70, 71].

Pri 1680 mladih odraslih je bil povečan vnos aromatičnih in razvejanih aminokislin povezan z odpornostjo na inzulin in večjim tveganjem za sladkorno bolezen. Povezava je bila močnejša pri moških in vključno z njimi [72]:

• Fenilalanin
• Tirozin
• Levcin
• Izolevcin
• Valin

Ali je ta aminokislina varna in učinkovita za splošno populacijo? Za večino odraslih je nevarnosti ali stranskih učinkov fenilalanina zelo malo. Dejansko je ta aminokislina pomemben del prehrane in nujna za proizvodnjo več hormonov in nevrotransmiterjev. Vendar je pomembno, da to aminokislino pridobivate iz naravnih virov in ne iz umetnih sladil, kot je aspartam.

Aspartam je umetno sladilo, sestavljeno iz asparaginske kisline in fenilalanina. Čeprav ga je FDA odobrila za uporabo, so se v zadnjem času pojavila resna vprašanja glede njegove varnosti [73].

Aspartam in druga umetna sladila so proučevali zlasti zaradi njihovih morebitnih učinkov na presnovno zdravje in črevesni mikrobiom ter njihove vloge pri drugih vprašanjih, kot so rak in duševne motnje. Na srečo ni težko najti žvečilnih gumijev brez aspartama, obstaja pa tudi veliko drugih naravnih nadomestkov sladkorja, ki jih lahko uživate namesto njih kot del zdrave prehrane [74, 75, 76, 77].

Za tiste, ki iščejo metode, kako s prehranskimi dopolnili povečati dopamin, so na voljo tudi prehranska dopolnila s fenilalaninom. Te dodatke običajno najdete v obliki prahu ali kapsul in imajo več možnosti uporabe, vendar se uporabljajo predvsem za izboljšanje razpoloženja in duševne jasnosti.

Kateri so negativni učinki aspartama? O morebitnih nevarnostih aspartama je veliko polemik, saj raziskave kažejo, da lahko nehranilna sladila vplivajo na rast raka in zdravje črevesja.

Drugi možni učinki aspartama vključujejo spremembe delovanja možganov in presnovnega zdravja.

Tudi osebe s PKU morajo biti pozorne na vnos. Ta motnja zmanjšuje sposobnost telesa za učinkovito predelavo fenilalanina, zaradi česar se lahko v krvi kopičijo presežki.

Potencialni učinki fenilalanina pri osebah s PKU lahko vključujejo duševne motnje, razvojne zaostanke in epileptične napade.