17 koristi dopolnil z glicinom
Glicin je aminokislina, eden od osnovnih gradnikov beljakovin, ki ima lahko številne koristi za zdravje. Kaj pravi znanost?
Kaj je glicin?
Prehranske potrebe
Glicin včasih imenujemo polosnovno hranilo, saj ga telo proizvaja, vendar ne v zadostnih količinah, da bi različna tkiva (vključno s kostmi, mišicami in kožo) oskrbela s potrebnimi snovmi. Zato moramo glicin za ohranjanje zdravja dobiti s prehrano.
Povprečen človek običajno lahko izdela približno 3 g glicina, s hrano pa ga običajno zaužije od 1,5 do 3,0 g, tako da je njegov dnevni vnos približno od 4,5 do 6 g. Nekateri raziskovalci menijo, da količina glicina, ki je človeku na voljo, morda ne zadošča za zadovoljitev presnovnih potreb in da je primerno prehransko dopolnilo. Ena od raziskav kaže, da je pri ljudeh morda precej premalo količine, potrebne za vse presnovne potrebe – približno 10 g na dan za 70 kg težkega človeka [3].
Glicin je “polosnovna” aminokislina; človeško telo ga lahko nekaj proizvede samo, nekaj pa ga moramo dobiti tudi s hrano. Glicin, najmanjša aminokislina, je bistven za proizvodnjo številnih pomembnih spojin, vključno z DNK.
Zdravstvene koristi glicina
Kljub prisotnosti glicina v večini živil, ki vsebujejo beljakovine, FDA ni odobrila prehranskih dopolnil z glicinom za uporabo v medicini in na splošno nimajo zanesljivih kliničnih raziskav. Predpisi zanje določajo proizvodne standarde, vendar ne zagotavljajo, da so varni ali učinkoviti. Pred dodajanjem se posvetujte s svojim zdravnikom.
1. Zdravje kože
Glicin (z uživanjem kolagena) je bistveno izboljšal elastičnost kože pri starejših ženskah ter izboljšal vlažnost kože in izgubo vode [4, 5].
Kolagenski peptid, ki vsebuje veliko glicina, je zaviral poškodbe kože, ki jih povzroča UV-B, in fotostaranje [6].
Ženske, ki so 4 tedne jemale 2,5 g kolagenskega peptida, so znatno zmanjšale gube na očeh za 20 %, pozitivni učinki pa so se ohranili tudi po koncu študije [7].
Kolagen je po 8 tednih znatno izboljšal vsebnost prokolagena tipa I v koži za 65 %, elastina pa za 18 %.
Diabetične razjede
Glicin skoraj podvoji hitrost celjenja kožnih razjed pri 89 sladkornih bolnikih v 23 ustanovah za dolgotrajno oskrbo [8].
Glicin je izboljšal celjenje ran tudi na diabetičnih živalskih modelih [9].
Glicin v kombinaciji z l-cisteinom in dl-treoninom, ki so ga lokalno nanašali na razjede na nogah, je znatno izboljšal stopnjo celjenja rane in zmanjšal bolečino [10].
Najboljši dokazi o koristnosti glicina se nanašajo na njegov učinek na diabetične razjede na nogah. Kljub temu so potrebne dodatne raziskave, preden bodo veljale za zadostne za utemeljitev medicinske trditve.
2. Duševne bolezni
Shizofrenija
Dodajanje glicina je znatno zmanjšalo simptome shizofrenije [11].
Pri shizofreniji, odporni na zdravljenje, je glicin izboljšal kognitivne in depresivne simptome (odmerek 0,8 g/kg).
Skupina, pri kateri je prišlo do največjega izboljšanja, je imela tudi največje pomanjkanje glicina [12].
Glicin pomaga pri kronični shizofreniji s povečanjem nevrotransmisije, posredovane z receptorji NMDA [13].
Ta učinek na nevrotransmisijo, posredovano z receptorji NMDA, omogoča, da glicin deluje sinergijsko z zdravili za zdravljenje shizofrenije [11].
OCD
Depresija
Glicin najverjetneje koristi ljudem s shizofrenijo, lahko pa bi bil koristen tudi za ljudi z drugimi vrstami duševnih bolezni. Za določitev morebitne vloge glicina pri duševnem zdravju bodo potrebne dodatne raziskave na ljudeh.
3. Zdravje možganov
Dokazano je, da majhne količine glicina razširijo mikrocelice v možganih za do 250 % [17, 18].
Pri podganah z zastrupitvijo z alkoholom je glicin lahko zmanjšal kopičenje holesterola, prostih maščobnih kislin in trigliceridov v krvnem obtoku, jetrih in možganih. S tem se zmanjša oteklina v možganih [19].
Pomanjkanje glicina v možganih lahko negativno vpliva na nevrokemijo možganov, sintezo kolagena, RNK/DNA, porfirinov in drugih pomembnih presnovkov [20].
Možganska kap
Pri bolnikih z ishemično možgansko kapjo je jemanje glicina 1 – 2 g/dan normaliziralo raven avtoprotiteles, zmanjšalo raven glutamata in aspartata, povečalo koncentracijo GABA in zmanjšalo peroksidacijo lipidov. Tisti, ki redno uživajo nizke odmerke glicina, dejansko zmanjšajo poškodbe pri prihodnjih možganskih kapeh. Zdravljenje z glicinom v odmerku od 1 do 2 g/dan je spremljala težnja po zmanjšanju tveganja za smrt v 30 dneh [21].
500 mg/kg glicina v kombinaciji s 500 mg/kg piracetama je izboljšalo kognitivne okvare in spodbudilo okrevanje v prefrontalnem korteksu pri živalih z možgansko kapjo [22].
Obstajajo razmeroma dobri dokazi, da bi glicin lahko imel vlogo pri preprečevanju in okrevanju po možganski kapi; potrebne bodo večje, trdnejše in bolj specifične raziskave na ljudeh.
Naslednje domnevne koristi so podprte le z omejenimi kliničnimi študijami nizke kakovosti. Ni dovolj dokazov, ki bi podpirali uporabo glicinskih dodatkov za katero koli od spodaj naštetih uporab. Ne pozabite, da se pred jemanjem glicinskih dodatkov posvetujte z zdravnikom in jih nikoli ne uporabljajte namesto nečesa, kar vam priporoča ali predpiše zdravnik.
4. Spanje in utrujenost
Jemanje glicina pred spanjem izboljša kakovost spanja in učinkovitost spanja, saj skrajša čas za zaspanje, hkrati pa poveča obnovitveni globok spanec s počasnimi valovi. Po jemanju glicina za spanje so imeli preiskovanci naslednji dan manjšo dnevno zaspanost in boljšo učinkovitost pri nalogah prepoznavanja spomina [23].
Glicin prispeva k izboljšanju spanja REM in zmanjšanju spanja non-REM [24].
3 g glicina, ki so ga prostovoljci dobili pred spanjem, je povzročilo izboljšanje utrujenosti, “živahnosti in pikrosti” ter “bistre glave” [25].
Zdi se, da glicin izboljša dnevno zaspanost in utrujenost, ki ju povzroči pomanjkanje spanja. Glicin vpliva na nekatere nevropeptide v SCN (suprakiazmatskem jedru) v predelu v hipokampusu, ki uravnavajo cirkadiani ritem. Natančneje, glicin poveča VIP, ki je ključnega pomena za cirkadiani ritem. Ta učinek na SCN posredno prispeva k zmanjšanju zaspanosti in utrujenosti, ki ju povzroči omejitev spanja [26].
V kliničnih študijah je dodajanje glicina zmanjšalo dnevno zaspanost in utrujenost, ljudje pa so se po pomanjkanju spanja počutili bolj živahne in bistre glave.
5. Zdravje črevesja in razjede
Glicin je dramatično povečal prenašanje aspirina v zgornjem delu prebavil 20 zdravih prostovoljcev [27].
Glicin zavira izločanje želodčne kisline ter ščiti pred razjedami, ki jih povzročajo kemikalije in stres [28].
Glicin ima pomembno delovanje proti razjedam. Preprečuje tudi kemično povzročen kolitis na živalskih modelih [29].
Glicin preprečuje z alkoholom povzročene želodčne spremembe (npr. razjede), če se uporablja kot predobdelava na živalskih modelih [30].
Pri presadkih tankega črevesa glicin izboljša disfunkcijo gladkih mišic po presaditvi in zmanjša vnetje [31].
Glicin, ne pa tudi L-arginin, lahko na živalskih modelih ohranja celovitost črevesne stene in sluznice pri obsevanju pri zdravljenju raka [32].
Glicin ima zaščitne učinke pred oksidativnim stresom v črevesnih celicah v epruvetah [33].
Glicin bi lahko potencialno pomagal preprečiti nastanek razjed kot odziv na stres ali škodljive kemikalije, vendar so študije na ljudeh zelo omejene.
6. Metabolične motnje
5 g glicina, zaužitih zjutraj, je povečalo skupni odziv na inzulin pri 12 zdravih sorodnikih prve stopnje bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 [34].
Glicin naj bi pomagal pri sladkorni bolezni in presnovnih motnjah [2].
Uživanje glicina zmanjša proste maščobne kisline v krvi, velikost celic maščobnega tkiva in krvni tlak pri podganah, hranjenih s saharozo [35].
Glicin zmanjšuje glikiran hemoglobin (A1C), dejavnik tveganja, povezan s slabim uravnavanjem glukoze v krvi pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2. Odmerek je bil 5 g/d [36].
Glicin spodbuja izločanje črevesnega hormona (glukagona), ki pomaga inzulinu pri odstranjevanju glukoze iz krvnega obtoka [37].
Glicin pomaga bolnikom z oksidativnim stresom pri razvoju presnovnega sindroma [38].
Glicin povečuje adiponektin, kar lahko sproži izgubo telesne teže pri debelih ljudeh, vendar je bil ta učinek opažen le v celični študiji [39].
Glicin velja za pomembnega za presnovno zdravje, vendar je večina raziskav na to temo omejena na živali in celice.
7. Ravnovesje glukoze in sladkorna bolezen
Bolniki s sladkorno boleznijo imajo za 26 % nižjo raven glicina v krvi kot “normalna” populacija [40].
Glicin je pomagal osmim starejšim moškim bolnikom z virusom HIV obnoviti občutljivost na inzulin [41].
Pri bolnikih z nenadzorovano sladkorno boleznijo in hiperglikemijo so obnovili sintezo glutationa, če so njihovi prehrani dodali glicin (+cistein) [42].
Glicin pomaga pri lipidnih profilih pri bolnikih, ki so odporni na inzulin (vendar ne na inzulinsko rezistenco).
Glicin lahko pomaga pri pozitivnem uravnavanju glukoze s spodbujanjem nastajanja glukagona, hormona, ki pomaga okrepiti delovanje inzulina [37].
Te zgodnje študije so obetavne, vendar so potrebne večje in zanesljivejše raziskave na ljudeh.
Zdi se, da imajo ljudje s sladkorno boleznijo v krvi manj glicina od povprečja, dodajanje glicina pa je izboljšalo občutljivost na inzulin in sintezo glutationa pri sladkornih bolnikih.
8. Zdravje srca
Glicin je znižal sistolični krvni tlak pri 60 bolnikih s presnovnim sindromom [38, 41].
V pogojih srčnega infarkta (postishemična reperfuzija) je glicin preprečil smrt celic srčne mišice z zaviranjem prepustnosti mitohondrijev pri podganah. Izčrpavanje glicina v celicah med srčnim infarktom (hipoksija/reoksigenacija) lahko povzroči, da so srčne celice bolj občutljive na celično smrt [43].
Glicin je znižal krvni tlak pri bolnikih s presnovnim sindromom; vloga glicina pri zdravju srca sicer pri ljudeh še ni bila raziskana.
9. Moč sklepov, kosti in mišic
Glicin je izboljšal telesno sestavo in mišično moč pri osmih starejših moških s HIV [41].
Glicin je v študijah na živalih ščitil pred artritisom (povzročenim s peptidoglikanskim polisaharidom) [28].
Glicin v kombinaciji z zelenim čajem ugodno vpliva na procese okrevanja tetiv po tendinitisu z boljšo organizacijo kolagenskih vezi [44].
Glicin lahko potencialno pomaga pri menopavzi zaradi estrogenu podobnih zaščitnih učinkov na kosti. Glicin je imel pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja miši, ki trpijo zaradi osteoartritisa [45].
Glicin naj bi bil pomemben za moč sklepov, kosti in tkiv. Visokokakovostnih raziskav o tej potencialni koristi pri ljudeh še ni.
Raziskave na živalih in celicah
Uporaba glicina pri nobenem od stanj, naštetih v tem poglavju, ni podprta s kliničnimi dokazi. V nadaljevanju je povzetek obstoječih raziskav na živalih in celicah, ki naj bi usmerjale nadaljnja raziskovalna prizadevanja. Vendar pa spodaj navedenih študij ne smemo razlagati kot potrditev kakršne koli koristi za zdravje.
1. Vnetje
Glicin deluje neposredno na vnetne celice in zavira aktivacijo transkripcijskih dejavnikov, nastajanje prostih radikalov in vnetnih citokinov [28].
Glicin zmanjšuje količino TNF-alfa in povečuje količino interlevkina-10. Glicin lahko zmanjša raven receptorja TNF I in poveča raven interferona (IFN)-gama pri sladkornih bolnikih [36].
Glicin pomembno zavira aktivacijo NF-κB in proizvodnjo IL-6 v celicah srčne arterije [46].
Glicin poveča protivnetno proizvodnjo IL-10 pri poškodbi jeter, ki jo povzroči toksin, in tako poveča preživetje podgan. Glicin znatno izboljša stopnjo preživetja toksinu izpostavljenih miši z zmanjšanjem TLR4 in TNF-alfa ter zaviranjem Nf-kB [47].
Hranjenje podgan s hrano z visoko vsebnostjo glicina (5 %) je z zmanjšanjem TNF-alfa popolnoma preprečilo smrt po vbrizganju toksina (E Coli). Medtem ko je 50 % kontrolne skupine umrlo v 24 urah. V isti študiji so podgane, ki so bile hranjene z glicinom in so imele poškodovana jetra ter so jim vbrizgali toksin, preživele 83 %, medtem ko je bila stopnja preživetja kontrolne skupine brez glicina 0 % [48].
Pri miših, hranjenih z različnimi vrstami sladkorja, je TNF-alfa znatno višji pri miših, ki so se hranile s fruktozo [49].
Glicin ima zaščitne lastnosti pred škodljivostjo fruktoze, saj lahko prepreči sproščanje vnetnih citokinov (TNF-α, IL-6), ki se sproščajo ob izpostavljenosti fruktozi [50].
Glicin ima pomembno vlogo pri zmanjševanju oksidativnega stresa v telesu [38].
Kot predhodnik glutationa lahko glicin obnovi predhodno znižano raven glutationa [42, 51].
Glicin se včasih priporoča starejšim, ker raven glutationa s starostjo naravno upada [52].
Raziskave na živalih in celicah kažejo, da je glicin pomemben za zmanjševanje vnetja in oksidativnega stresa.
2. Zdravje jeter
Glicin preprečuje uhajanje laktatne dehidrogenaze (indikator celične smrti) v jetrnih celicah podgan v epruvetah [53].
Pri podganah z zastrupitvijo z alkoholom je hranjenje z glicinom zmanjšalo kopičenje holesterola, fosfolipidov, prostih maščobnih kislin in trigliceridov v krvnem obtoku, jetrih in možganih ter na koncu odpravilo jetrno motnjo, povezano s kopičenjem maščob [19].
Pri podganah s pomanjkanjem holina in metionina dodatek glicina prepreči poškodbe jeter [54].
Glicin zmanjša poškodbe jeter in zmanjša stopnjo umrljivosti pri podganah, ki so utrpele hudo bakterijsko okužbo (sepso) [55].
Glicin je lahko vzdrževal raven vitamina D v krvi pri živalskih modelih z inducirano boleznijo jeter (ligacija žolčnih vodov) in tudi upočasnil poškodbe jeter [56, 57].
Petdnevno dodajanje glicina na živalskih modelih pred popolno ali delno darovanjem jeter je znatno zaviralo poškodbo jeter in z jetri povezanih encimov [58].
Glicin ohranja mitohondrijsko aktivnost in sestavo žolča pri poškodbi jeter pri živalih [59].
Pri živalih je dodajanje glicina izboljšalo zdravje jeter in sestavo žolča ter preprečilo zaplete zaradi poškodbe jeter.
3. Absorpcija alkohola
4. Zdravje ledvic
Ledvične cevke (proksimalni tubuli) so odporne na poškodbe zaradi pomanjkanja kisika, če je v epruveti prisoten glicin. To so opazili le v študiji izoliranega tkiva, študij na živalih in ljudeh pa ni, zato ne moremo reči, kakšne so posledice za zdravje ledvic v živem sistemu [62].
5. Zdravje ustne votline
Na modelih podgan je dodajanje 4-odstotnega glicina povzročilo 65,7-odstotno zmanjšanje pojava ustne votline. Pri ljudeh to ni bilo raziskano [29].
6. Hormoni ščitnice
Glicin lahko poveča tudi pretvorbo T4 v T3 v jetrih, vendar so ta učinek doslej preučevali le pri ribah. Ni jasno, ali in koliko bi ta rezultat lahko veljal za človeška jetra [63].
Dopolnjevanje z glicinom
Odmerjanje
Upoštevajte, da varnega in učinkovitega odmerka ni, saj ni bila izvedena nobena dovolj močna in specifična študija, ki bi ga določila. Kljub temu so v številnih študijah na ljudeh varno uporabljali odmerke od 1 g na dan (za podporo zdravja možganov po možganski kapi) do več kot 50 g (za zdravljenje shizofrenije).
Večina Američanov s hrano dobi od 1,5 do 3 g glicina, naše telo pa proizvede še približno 3 g.
Veliko komercialnih dodatkov je na voljo v kapsulah po 1 g ali v obliki prostega prahu, ki ga lahko vmešamo v koktajle ali druge tekočine.
Neželeni učinki glicina
Možni neželeni učinek je rahla sedacija [21]. Nekateri zdravniki zaradi tega priporočajo jemanje zvečer.
Morebitne negativne strani glicina
V japonski študiji, v kateri je sodelovalo skoraj 30.000 bolnikov, je bilo ugotovljeno, da se tveganje za smrt po možganski kapi lahko poveča zaradi uživanja mesa. Znanstveniki so opozorili na povezavo med uživanjem glicina in umrljivostjo zaradi možganske kapi, čeprav niso navedli razloga za to povezavo [64].
Glicina ni priporočljivo jemati med drisko. Lahko poslabša stanje in povzroči slabo rehidracijo [65].
Živila z največjo vsebnostjo glicina
Dobro količino glicina lahko dobite iz glicina, kolagena ali želatine.
Seznam živil z visoko vsebnostjo glicina:
- Želatina
- Bela riba
- Izolat sojinih beljakovin
- Piščanec
- Puran
- Svinjina
- Govedina
Kolagen vsebuje 22-30 % glicina. Če 1 do 2 žlici na dan dodate v smoothie za zajtrk, dobite dodatnih 2,5 do 3,5 g glicina na žlico.
Zaključek
- Glicin je polosnovna aminokislina, kar pomeni, da ga človeško telo lahko proizvede samo, nekaj pa ga je treba zaužiti tudi s hrano. Je najmanjša izmed aminokislin, pomembna pa je za proizvodnjo številnih beljakovin in spojin, vključno z DNK in RNK.
- Dodajanje glicina se lahko izkaže za koristno pri diabetičnih razjedah, shizofreniji in okrevanju po kapi. Druge študije na ljudeh kažejo na morebitno korist za druga področja presnovnega in duševnega zdravja, vključno z odpornostjo na inzulin, nespečnostjo in motnjami spanja.
- Najbogatejši prehranski viri glicina so želatina, ribe in vse vrste mesa. Glicin je na voljo tudi kot prehransko dopolnilo.
Najbolj sveže na portalu

Avokado: najbolj hranljivo živilo na planetu?
Avokado se je uvrstil med najbolj zdrava superživila na svetu – in to z dobrim razlogom. Raziskave kažejo, da bi avokado lahko pomagal izboljšati zdravje srca, pospešil hujšanje in poskrbel za nemoteno delovanje prebavnega trakta.
Mogoče vas zanima še: