Glicin včasih imenujemo polosnovno hranilo, saj ga telo proizvaja, vendar ne v zadostnih količinah, da bi različna tkiva (vključno s kostmi, mišicami in kožo) oskrbela s potrebnimi snovmi. Zato moramo glicin za ohranjanje zdravja dobiti s prehrano.

Povprečen človek običajno lahko izdela približno 3 g glicina, s hrano pa ga običajno zaužije od 1,5 do 3,0 g, tako da je njegov dnevni vnos približno od 4,5 do 6 g. Nekateri raziskovalci menijo, da količina glicina, ki je človeku na voljo, morda ne zadošča za zadovoljitev presnovnih potreb in da je primerno prehransko dopolnilo. Ena od raziskav kaže, da je pri ljudeh morda precej premalo količine, potrebne za vse presnovne potrebe – približno 10 g na dan za 70 kg težkega človeka [3].

Glicin (z uživanjem kolagena) je bistveno izboljšal elastičnost kože pri starejših ženskah ter izboljšal vlažnost kože in izgubo vode [4, 5].

Kolagenski peptid, ki vsebuje veliko glicina, je zaviral poškodbe kože, ki jih povzroča UV-B, in fotostaranje [6].

Ženske, ki so 4 tedne jemale 2,5 g kolagenskega peptida, so znatno zmanjšale gube na očeh za 20 %, pozitivni učinki pa so se ohranili tudi po koncu študije [7].

Kolagen je po 8 tednih znatno izboljšal vsebnost prokolagena tipa I v koži za 65 %, elastina pa za 18 %.

Glicin skoraj podvoji hitrost celjenja kožnih razjed pri 89 sladkornih bolnikih v 23 ustanovah za dolgotrajno oskrbo [8].

Glicin je izboljšal celjenje ran tudi na diabetičnih živalskih modelih [9].

Glicin v kombinaciji z l-cisteinom in dl-treoninom, ki so ga lokalno nanašali na razjede na nogah, je znatno izboljšal stopnjo celjenja rane in zmanjšal bolečino [10].

Dodajanje glicina je znatno zmanjšalo simptome shizofrenije [11].

Pri shizofreniji, odporni na zdravljenje, je glicin izboljšal kognitivne in depresivne simptome (odmerek 0,8 g/kg).

Skupina, pri kateri je prišlo do največjega izboljšanja, je imela tudi največje pomanjkanje glicina [12].

Glicin pomaga pri kronični shizofreniji s povečanjem nevrotransmisije, posredovane z receptorji NMDA [13].

Ta učinek na nevrotransmisijo, posredovano z receptorji NMDA, omogoča, da glicin deluje sinergijsko z zdravili za zdravljenje shizofrenije [11].

V enem primeru se je izkazalo, da je 5-letno dodajanje glicina znatno zmanjšalo simptome OCD in telesne dismorfne motnje [14].

Glicin ima pozitivne rezultate pri zdravljenju obsesivno-kompulzivne motnje pri odraslih [15].

Depresija je povezana z nižjimi ravnmi glicina v krvi, pa tudi z visokimi ravnmi taurina [16].

Dokazano je, da majhne količine glicina razširijo mikrocelice v možganih za do 250 % [17, 18].

Pri podganah z zastrupitvijo z alkoholom je glicin lahko zmanjšal kopičenje holesterola, prostih maščobnih kislin in trigliceridov v krvnem obtoku, jetrih in možganih. S tem se zmanjša oteklina v možganih [19].

Pomanjkanje glicina v možganih lahko negativno vpliva na nevrokemijo možganov, sintezo kolagena, RNK/DNA, porfirinov in drugih pomembnih presnovkov [20].

Pri bolnikih z ishemično možgansko kapjo je jemanje glicina 1 – 2 g/dan normaliziralo raven avtoprotiteles, zmanjšalo raven glutamata in aspartata, povečalo koncentracijo GABA in zmanjšalo peroksidacijo lipidov. Tisti, ki redno uživajo nizke odmerke glicina, dejansko zmanjšajo poškodbe pri prihodnjih možganskih kapeh. Zdravljenje z glicinom v odmerku od 1 do 2 g/dan je spremljala težnja po zmanjšanju tveganja za smrt v 30 dneh [21].

500 mg/kg glicina v kombinaciji s 500 mg/kg piracetama je izboljšalo kognitivne okvare in spodbudilo okrevanje v prefrontalnem korteksu pri živalih z možgansko kapjo [22].

Jemanje glicina pred spanjem izboljša kakovost spanja in učinkovitost spanja, saj skrajša čas za zaspanje, hkrati pa poveča obnovitveni globok spanec s počasnimi valovi. Po jemanju glicina za spanje so imeli preiskovanci naslednji dan manjšo dnevno zaspanost in boljšo učinkovitost pri nalogah prepoznavanja spomina [23].

Glicin prispeva k izboljšanju spanja REM in zmanjšanju spanja non-REM [24].

3 g glicina, ki so ga prostovoljci dobili pred spanjem, je povzročilo izboljšanje utrujenosti, “živahnosti in pikrosti” ter “bistre glave” [25].

Zdi se, da glicin izboljša dnevno zaspanost in utrujenost, ki ju povzroči pomanjkanje spanja. Glicin vpliva na nekatere nevropeptide v SCN (suprakiazmatskem jedru) v predelu v hipokampusu, ki uravnavajo cirkadiani ritem. Natančneje, glicin poveča VIP, ki je ključnega pomena za cirkadiani ritem. Ta učinek na SCN posredno prispeva k zmanjšanju zaspanosti in utrujenosti, ki ju povzroči omejitev spanja [26].

Glicin je dramatično povečal prenašanje aspirina v zgornjem delu prebavil 20 zdravih prostovoljcev [27].

Glicin zavira izločanje želodčne kisline ter ščiti pred razjedami, ki jih povzročajo kemikalije in stres [28].

Glicin ima pomembno delovanje proti razjedam. Preprečuje tudi kemično povzročen kolitis na živalskih modelih [29].

Glicin preprečuje z alkoholom povzročene želodčne spremembe (npr. razjede), če se uporablja kot predobdelava na živalskih modelih [30].

Pri presadkih tankega črevesa glicin izboljša disfunkcijo gladkih mišic po presaditvi in zmanjša vnetje [31].

Glicin, ne pa tudi L-arginin, lahko na živalskih modelih ohranja celovitost črevesne stene in sluznice pri obsevanju pri zdravljenju raka [32].

Glicin ima zaščitne učinke pred oksidativnim stresom v črevesnih celicah v epruvetah [33].

5 g glicina, zaužitih zjutraj, je povečalo skupni odziv na inzulin pri 12 zdravih sorodnikih prve stopnje bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 [34].

Glicin naj bi pomagal pri sladkorni bolezni in presnovnih motnjah [2].

Uživanje glicina zmanjša proste maščobne kisline v krvi, velikost celic maščobnega tkiva in krvni tlak pri podganah, hranjenih s saharozo [35].

Glicin zmanjšuje glikiran hemoglobin (A1C), dejavnik tveganja, povezan s slabim uravnavanjem glukoze v krvi pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2. Odmerek je bil 5 g/d [36].

Glicin spodbuja izločanje črevesnega hormona (glukagona), ki pomaga inzulinu pri odstranjevanju glukoze iz krvnega obtoka [37].

Glicin pomaga bolnikom z oksidativnim stresom pri razvoju presnovnega sindroma [38].

Glicin povečuje adiponektin, kar lahko sproži izgubo telesne teže pri debelih ljudeh, vendar je bil ta učinek opažen le v celični študiji [39].

Bolniki s sladkorno boleznijo imajo za 26 % nižjo raven glicina v krvi kot “normalna” populacija [40].

Glicin je pomagal osmim starejšim moškim bolnikom z virusom HIV obnoviti občutljivost na inzulin [41].

Pri bolnikih z nenadzorovano sladkorno boleznijo in hiperglikemijo so obnovili sintezo glutationa, če so njihovi prehrani dodali glicin (+cistein) [42].

Glicin pomaga pri lipidnih profilih pri bolnikih, ki so odporni na inzulin (vendar ne na inzulinsko rezistenco).

Glicin lahko pomaga pri pozitivnem uravnavanju glukoze s spodbujanjem nastajanja glukagona, hormona, ki pomaga okrepiti delovanje inzulina [37].

Te zgodnje študije so obetavne, vendar so potrebne večje in zanesljivejše raziskave na ljudeh.

Glicin je znižal sistolični krvni tlak pri 60 bolnikih s presnovnim sindromom [38, 41].

V pogojih srčnega infarkta (postishemična reperfuzija) je glicin preprečil smrt celic srčne mišice z zaviranjem prepustnosti mitohondrijev pri podganah. Izčrpavanje glicina v celicah med srčnim infarktom (hipoksija/reoksigenacija) lahko povzroči, da so srčne celice bolj občutljive na celično smrt [43].

Glicin je izboljšal telesno sestavo in mišično moč pri osmih starejših moških s HIV [41].

Glicin je v študijah na živalih ščitil pred artritisom (povzročenim s peptidoglikanskim polisaharidom) [28].

Glicin v kombinaciji z zelenim čajem ugodno vpliva na procese okrevanja tetiv po tendinitisu z boljšo organizacijo kolagenskih vezi [44].

Glicin lahko potencialno pomaga pri menopavzi zaradi estrogenu podobnih zaščitnih učinkov na kosti. Glicin je imel pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja miši, ki trpijo zaradi osteoartritisa [45].

Glicin deluje neposredno na vnetne celice in zavira aktivacijo transkripcijskih dejavnikov, nastajanje prostih radikalov in vnetnih citokinov [28].

Glicin zmanjšuje količino TNF-alfa in povečuje količino interlevkina-10. Glicin lahko zmanjša raven receptorja TNF I in poveča raven interferona (IFN)-gama pri sladkornih bolnikih [36].

Glicin pomembno zavira aktivacijo NF-κB in proizvodnjo IL-6 v celicah srčne arterije [46].

Glicin poveča protivnetno proizvodnjo IL-10 pri poškodbi jeter, ki jo povzroči toksin, in tako poveča preživetje podgan. Glicin znatno izboljša stopnjo preživetja toksinu izpostavljenih miši z zmanjšanjem TLR4 in TNF-alfa ter zaviranjem Nf-kB [47].

Hranjenje podgan s hrano z visoko vsebnostjo glicina (5 %) je z zmanjšanjem TNF-alfa popolnoma preprečilo smrt po vbrizganju toksina (E Coli). Medtem ko je 50 % kontrolne skupine umrlo v 24 urah.  V isti študiji so podgane, ki so bile hranjene z glicinom in so imele poškodovana jetra ter so jim vbrizgali toksin, preživele 83 %, medtem ko je bila stopnja preživetja kontrolne skupine brez glicina 0 % [48].

Pri miših, hranjenih z različnimi vrstami sladkorja, je TNF-alfa znatno višji pri miših, ki so se hranile s fruktozo [49].

Glicin ima zaščitne lastnosti pred škodljivostjo fruktoze, saj lahko prepreči sproščanje vnetnih citokinov (TNF-α, IL-6), ki se sproščajo ob izpostavljenosti fruktozi [50].

Glicin ima pomembno vlogo pri zmanjševanju oksidativnega stresa v telesu [38].

Kot predhodnik glutationa lahko glicin obnovi predhodno znižano raven glutationa [42, 51].

Glicin se včasih priporoča starejšim, ker raven glutationa s starostjo naravno upada [52].

Glicin preprečuje uhajanje laktatne dehidrogenaze (indikator celične smrti) v jetrnih celicah podgan v epruvetah [53].

Pri podganah z zastrupitvijo z alkoholom je hranjenje z glicinom zmanjšalo kopičenje holesterola, fosfolipidov, prostih maščobnih kislin in trigliceridov v krvnem obtoku, jetrih in možganih ter na koncu odpravilo jetrno motnjo, povezano s kopičenjem maščob [19].

Pri podganah s pomanjkanjem holina in metionina dodatek glicina prepreči poškodbe jeter [54].

Glicin zmanjša poškodbe jeter in zmanjša stopnjo umrljivosti pri podganah, ki so utrpele hudo bakterijsko okužbo (sepso) [55].

Glicin je lahko vzdrževal raven vitamina D v krvi pri živalskih modelih z inducirano boleznijo jeter (ligacija žolčnih vodov) in tudi upočasnil poškodbe jeter [56, 57].

Petdnevno dodajanje glicina na živalskih modelih pred popolno ali delno darovanjem jeter je znatno zaviralo poškodbo jeter in z jetri povezanih encimov [58].

Glicin ohranja mitohondrijsko aktivnost in sestavo žolča pri poškodbi jeter pri živalih [59].

Raven alkohola v krvi je bila pri živalih, ki so pred zastrupitvijo zaužile glicin, bistveno nižja kot pri kontrolnih živalih, ki tega niso storile [60].

Glicin je zmanjšal hitrost, s katero so želodci miši absorbirali alkohol in se izpraznili v črevo [61].

Ledvične cevke (proksimalni tubuli) so odporne na poškodbe zaradi pomanjkanja kisika, če je v epruveti prisoten glicin. To so opazili le v študiji izoliranega tkiva, študij na živalih in ljudeh pa ni, zato ne moremo reči, kakšne so posledice za zdravje ledvic v živem sistemu [62].

Na modelih podgan je dodajanje 4-odstotnega glicina povzročilo 65,7-odstotno zmanjšanje pojava ustne votline. Pri ljudeh to ni bilo raziskano [29].

Glicin lahko poveča tudi pretvorbo T4 v T3 v jetrih, vendar so ta učinek doslej preučevali le pri ribah. Ni jasno, ali in koliko bi ta rezultat lahko veljal za človeška jetra [63].

Upoštevajte, da varnega in učinkovitega odmerka ni, saj ni bila izvedena nobena dovolj močna in specifična študija, ki bi ga določila. Kljub temu so v številnih študijah na ljudeh varno uporabljali odmerke od 1 g na dan (za podporo zdravja možganov po možganski kapi) do več kot 50 g (za zdravljenje shizofrenije).

Večina Američanov s hrano dobi od 1,5 do 3 g glicina, naše telo pa proizvede še približno 3 g.

Veliko komercialnih dodatkov je na voljo v kapsulah po 1 g ali v obliki prostega prahu, ki ga lahko vmešamo v koktajle ali druge tekočine.

Možni neželeni učinek je rahla sedacija [21]. Nekateri zdravniki zaradi tega priporočajo jemanje zvečer.

V japonski študiji, v kateri je sodelovalo skoraj 30.000 bolnikov, je bilo ugotovljeno, da se tveganje za smrt po možganski kapi lahko poveča zaradi uživanja mesa. Znanstveniki so opozorili na povezavo med uživanjem glicina in umrljivostjo zaradi možganske kapi, čeprav niso navedli razloga za to povezavo [64].

Glicina ni priporočljivo jemati med drisko. Lahko poslabša stanje in povzroči slabo rehidracijo [65].