Ljudje imamo zaloge aktivnega rjavega maščobnega tkiva (BAT). Za razliko od bele maščobe, ki shranjuje energijo in sestavlja večino telesne maščobe, je rjava maščoba aktivna pri kurjenju kalorij in porabi energije. BAT lahko kalorije iz hrane v bistvu spremeni v toploto.

Študije namreč kažejo, da izpostavljenost mrazu poveča aktivnost BAT, zaradi česar se poveča poraba kalorij. Raziskovalci so prišli do zaključka, da bi lahko bila pogosta izpostavljenost mrazu sprejemljiv in ekonomičen dopolnilni pristop za reševanje trenutne epidemije debelosti.

Glede na predhodne raziskave je pomanjkanje BAT povezano z debelostjo.

Izpostavljenost mrazu poveča termogenezo, ki poteka brez tresenja in s tresenjem. Ti procesi povečajo porabo kalorij.

Izpostavljenost nizkim temperaturam vodi do povečane ravni adiponektina, beljakovine, ki povečuje izgorevanje maščob. Nizka raven adiponektina je povezana z debelostjo.

V neki študiji se je pri osebah, ki so bile izpostavljene hladnemu stresu, metabolizem v primerjavi s “toplim” povečal za 80 %.

V neki študiji so podgane, izpostavljene mrazu, pokurile toliko dodatnih kalorij, da so pojedle 50 % več kot kontrolne podgane, vendar so še vedno tehtale manj kot kontrolne.

Izpostavljenost nizkim temperaturam poveča vsebnost adiponektina, beljakovine, ki se bori proti vnetjem.

Druga študija je pokazala, da vadba v mrazu zmanjša vnetni odziv, ki se pojavi v okolju z običajno temperaturo.

Ista študija je pokazala, da lahko vadba na mrazu po določenem času dejansko poveča vnetni odziv, zato je pomembna zmernost.

Študija je pokazala, da so muhe živele dvakrat dlje, če so bile hranjene pri 21 °C kot pri 27 °C. Podobno so v raziskavi na črvih ugotovili, da je padec temperature za 5 °C podaljšal življenjsko dobo za 75 %.

Številne raziskave na žuželkah so prav tako pokazale negativno povezavo med temperaturo in življenjsko dobo. Zdi se, da tudi ribe živijo dlje pri nižjih temperaturah. Ena od študij je na primer pokazala, da je padec temperature za 6 °C podaljšal povprečno življenjsko dobo rib za 75 %.

Leta 1986 je neki raziskovalec svoje laboratorijske podgane za štiri ure na dan potopil v plitvo hladno vodo. Podgane so pokurile toliko dodatnih kalorij, da so pojedle 50 % več kot kontrolne podgane. Podgane, ki so bile izpostavljene mrazu, so še vedno tehtale manj kot kontrolne podgane in živele 10 % dlje.

V drugi študiji so mišim znižali temperaturo jedra za 0,3 °C (samci) in 0,34 °C (samice), zaradi česar se je povprečna življenjska doba podaljšala za 12 oziroma 20 %.

Povečanje življenjske dobe zaradi izpostavljenosti mrazu je lahko posledica hormeze. Hormeza se nanaša na paradoksalno prilagoditev, zaradi katere postanejo živali močnejše in učinkovitejše, če so izpostavljene okoljskim stresom.

Drugi raziskovalci dajejo prednost “hipotezi o hitrosti življenja”. Ta teorija predvideva, da nižja temperatura spodbuja dolgoživost z upočasnitvijo hitrosti reakcije različnih presnovnih procesov. To pomeni manj stranskih produktov presnove, kot so reaktivne kisikove vrste (ROS).

Druga možnost je, da je večja dolgoživost zaradi izpostavljenosti mrazu posledica modulacije genov, kot sta TRPA-1 in DAF-16.

Obetavne raziskave na živalih na tem področju bi morale spodbuditi nadaljnje raziskave in klinična preskušanja, s katerimi bi preučili učinke izpostavljenosti mrazu proti staranju pri ljudeh.

Povečanje izgorevanja maščob med izpostavljenostjo mrazu uravnava simpatični živčni sistem. Hladne temperature delujejo kot blag “trening” za živčni sistem, ki se prilagodi in okrepi.

Fiziološki učinki zdravljenja s hladom vključujejo zmanjšanje pretoka krvi, otekline, vnetja, mišičnega krča in presnovnih potreb.

Obstaja nekaj predhodnih dokazov, da je led in vadba učinkovita pri povečanju hitrosti celjenja po zvinu gležnja ali operaciji.

Izpostavljenost mrazu pozitivno vpliva na mišične encime, povezane z mišično poškodbo (npr. na kreatin kinazo in laktat dehidrogenazo).

V neki študiji je bilo obravnavanih 360 ljudi, ki so po treningu odpornosti, kolesarjenju ali teku počivali ali se potopili v hladno vodo. 24-minutne kopeli v hladni vodi (50-59 °F) so preprečile bolečine v mišicah po vadbi.

Ta pristop postaja vse bolj priljubljen med profesionalnimi športniki.

V neki študiji so ugotovili, da se raven adiponektina po izpostavljenosti mrazu poveča za 70 %. Adiponektin je beljakovina, ki sodeluje pri uravnavanju glukoze v krvi, njena nizka raven pa je pogosto prisotna pri inzulinski rezistenci.

V študijah na podganah je izpostavljenost mrazu povečala privzem glukoze v perifernih tkivih. Tako je lahko izpostavljenost mrazu koristna med postenjem, saj lahko postenje povzroči periferno inzulinsko rezistenco.

Izpostavljenost mrazu lahko izboljša odziv telesa na inzulin, kar omogoča učinkovitejše odstranjevanje glukoze iz krvi.

Naravna dnevna temperaturna nihanja so pomemben regulator spalnih ciklov. Neprofitna organizacija National Sleep Foundation priporoča, da je temperatura v spalnici med 60 in 67 stopinjami F.

V eni od kliničnih študij so preučevali učinke šesttedenskega potapljanja v hladni vodi (14C za 1 uro) na imunski sistem. Pri udeležencih se je povečala raven IL-6, CD3, CD4, CD8 ter aktiviranih limfocitov T in B, kar kaže na aktivnejši imunski sistem.

Vadba pred izpostavitvijo mrazu poveča imunostimulativne učinke zdravljenja s hladom, vendar so razpoložljive raziskave omejene.

V neki študiji so ugotovili, da imajo ljudje, ki redno plavajo v ledeno mrzli vodi, razmeroma visoko raven reduciranega glutationa, antioksidanta, ki je ključen za razstrupljanje.

Krioterapija lahko izboljša stanje antioksidantov, kar telesu omogoča učinkovitejše spopadanje s prostimi radikali.

Po neuradnih podatkih hladni curki znatno izboljšajo kakovost življenja bolnikov, ki trpijo zaradi fantomskih bolečin v okončinah.

Terapija s hladno kompresijo zagotavlja večje olajšanje bolečine kot priljubljeni, alternativni ukrepi.

Samo uporaba hladu je lahko učinkovita pri zmanjševanju bolečine, povezane z napadi migrene.